Damir GLOBOČNIK
GOLDENSTEINOVO DELOVANJE NA GLEDALIŠKEM PODROČJU
Slikar Franz Kurz zu Thurn und Goldenstein (1807-1878) je v Ljubljani deloval v letih 1834 do 1867. Uveljavil se je kot cerkveni slikar in avtor gledaliških dekoracij za Stanovsko gledališče, gledališče v Mahrovi trgovski šoli in gledališče v Alojzijevišču. Goldensteinove scenografije se niso ohranile. Nekatere izmed njih poznamo po zaslugi osnutkov, ki jih hrani Muzej Joanneum v Gradcu (Neue Galerie Graz – Universalmuseum Joanneum). Prispevek obravnava Goldensteinove scenografije in druga gledališka dela na podlagi časopisnih poročil o posameznih predstavah. Goldenstein je zasnoval tudi več t. i. »živih slik«, med katerimi so najbolj znane štiri »žive slike« za »Prešernovo bésedo« 2. decembra 1865 v Stanovskem gledališču v Ljubljani. Leta 1867 se je preselil v Gradec, kjer je leta 1877 iz delal zaveso za zasebno gledališče v Beli cerkvi (Temesvar).
Irena SELIŠNIK, Petra TESTEN KOREN, Ana CERGOL PARADIŽ
»GOVORI SE, DA JE GOSPA [MARIJA PFEIFER] S SOLZNIMI OČMI PROSILA JAKLIČA, NAJ JI POMAGA PROSJAČIT GLASOVE ZA NJENEGA VILJEMA.«
Kako so moški in ženske prestopali meje spolnih vlog v dolgem 19. stoletju
Analiza razmerja med zasebnim in javnim prostorom v 19. stoletju kaže, da je bila dihotomija med obema sferama v resnici mnogo bolj fluidna, kot so jo predstavljali sodobni ideologi in misleci. Čeprav je uradni diskurz ženskam pripisoval vlogo varuhinj doma in družine, nam empirični primeri iz slovenskega meščanskega okolja razkrijejo, da so bile ženske aktivne soustvarjalke gospodarskega, družbenega in celo političnega življenja. Njihovo delovanje – od sodelovanja v družinskih podjetjih do uporabe družabnih dogodkov za politično posredovanje – dokazuje, da je bilo zasebno vedno že prepleteno z javnim in da so ženske v teh okvirih razvijale lastne oblike vpliva in avtonomije. Meščanska družba je s tem razkrila notranje protislovje med ideološkim idealom »angela v hiši« in dejanskimi praksami, ki so ženskam omogočale, da so znotraj omejitev sistema aktivno soustvarjale njegovo delovanje.
Tinkara STARČEK
»PREKLETI HUDIČ TIHO BODI, ČE NE TE BOM UBIL IN PRÉCEJ UDARIL …«
Spolni prestopniki v dosjejih Moške kaznilnice Maribor med leti 1889 in 1919
Prispevek obravnava spolno nasilje na prelomu iz 19. v 20. stoletje na podlagi analize dosjejev spolnih prestopnikov, ki so prestajali kazen v mariborski moški kaznilnici med letoma 1889 in 1919. Predstavljen je vpliv meščanske morale in kazenske zakonodaje na obravnavo spolnega nasilja, pri čemer je znotrajzakonsko posilstvo ostalo pravno in družbeno zanemarjeno. Večina zapornikov je bila obsojena zaradi spolnih zlorab otrok, ki so predstavljale kar 80 % primerov, pogosto pa so se kazni znižale zaradi olajševalnih okoliščin, kot so mladost storilcev ali pijanost. Odrasle ženske so bile večinoma žrtve naključnih napadov in nebrzdane moške spolne sle. Analiza razkriva razmerje med socialnimi sloji, pravnim okvirjem in pojavnostjo spolnega nasilja na prelomu stoletja.
Štefan HADALIN
»MI SMO UKRADLI VSA ŽIVILA …«
Odmevi pomanjkanja med prvo svetovno vojno v kazenskih spisih fonda Okrajne sodnije Koper
Fond okrajne sodnije Koper vsebuje za leta 1914 do 1918 nekatere vpoglede v vsakdanje življenje civilne populacije v sklopu regije, ki jo pokriva. Večina ohranjenega gradiva je močno pomanjkljivega in nam ne nudi celotnega pregleda gibanja kriminalne statistike, vendar pa ohranjeni spisi in imeniki vpisnikom za kategorijo Z (prijave hudodelstev in pregreškov) razkrivajo nekatere značilnosti in utrinke takratnega dogajanja ter praks, ki so prevladovale v severozahodnem delu Istre v času močnega pomanjkanja hrane in drugih za življenje potrebnih izdelkov in pridelkov. Članek se osredotoča na iskanje vzorcev v pojavnosti različnih kaznivih dejanj oz. prijav le-teh skozi ohranjeno gradivo za čas prve svetovne vojne, s poudarkom na tatvinah in njihovih značilnostih, kot so zaznavne v kontekstu gradiva, ter ponuja pregled in analizo tega gradiva za namene raziskav vsakdanjega življenja v regiji v času prve svetovne vojne.
Tonko BARČOT, Vinko DIDOVIĆ, Franc KRIŽNAR
PROFESOR OD ZUNAJ
Glasbena in pedagoška dejavnost Danijela Danila Gruma na Korčuli in Pelješcu v tridesetih letih 20. stoletja
Leta 2016 je bila v Arhivskem zbirnem centru Korčula-Lastovo (Žrnovo, Hrvaška) postavljena razstava, ki prikazuje družbena gibanja v Žrnovem na otoku Korčuli do sredine 20. stoletja. V tem delu razstave je bil še posebej izpostavljen primer angažiranosti slovenskega glasbenega pedagoga v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kasnejša analiza virov in literature je pokazala, da je šlo za Slovenca Danijela Danila Gruma, sina organista in skladatelja Antona Gruma. Besedilo predstavlja pot do identifikacije neznanega glasbenega pedagoga, podaja njegove osnovne biografske podatke in opiše njegovo delovanje na Pelješcu in Korčuli na predvečer druge svetovne vojne. Zaključne misli so povezane s pomenom Grumove zapuščine.
Mateja RATEJ
DUŠAN ŠPINDLER – KOVAČ (1912–2003)
Učitelj in osrednji organizator mariborskega odporniškega gibanja
Avtorica skozi biografsko študijo o Dušanu Špindlerju (1912–2003) tematizira odporniško gibanje v Mariboru, katerega glavni organizator od jeseni 1943 do pomladi 1944 je bil učitelj. Komunistično usmerjeni Špindler je v tridesetih letih 20. stoletja učil na več ljudskih šolah, po nacistični okupaciji in vrnitvi iz taborišča Mauthausen pa je po nalogu centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije za severovzhodno Slovenijo ter s pomočjo stanovskih kolegov in kolegic zgradil hrbtenico mariborskega odpora. V informbirojevskem procesu v letih 1949–1950 je bil obsojen na dolgotrajno zaporno kazen s prisilnim delom zaradi sodelovanja z gestapom, a je njegova obsodba najtesneje zadevala tragično dogajanje na Pohorju januarja 1944, ko je bila v tamkajšnji partizanski enoti zaradi suma plavogardizma mučena in usmrčena skupina novincev iz Slovenskih goric.