»OBSOJAMO VSAKRŠNO VEDEŽEVANJE, ČARANJE…«
Navodila duhovnikom ljubljanske škofije glede praznoverja v 17. in prvi polovici 18. stoletja
Med letoma 1600 in 1750 sta duhovnikom ljubljanske škofije navodila glede praznoverja posredovala dva sinodalna odloka: do nekako zadnje četrtine 17. stoletja odlok »O magiji in praznoverju ter njunih vrstah«, nato pa »Dekret o tem, naj se za zdravljenje bolezni ne deli lističev«. V prispevku je predstavljena vsebina obeh besedil, v dokajšnji meri pa tudi kontekst, v katerem sta tidve nastali. Vsebinska (in delno slogovna) primerjava naj bi opozorila na širše mentalitetno ozadje.
KAKO VELIKE SO BILE MALE KRAJE MATEVŽA KAUČIČA
O pomenu sodnih protokolov za razumevanje življenja posameznika in za izoblikovanja javne podobe zločinca v 18. stoletju
Sodni protokoli so nastali po točno določenih pravilih kazenskega prava. V njih svoj pečat pustili izpraševalci. S kritičnim branjem vira, pri katerem je treba upoštevati in poznati vsa pravila in elemente materialnega ter formalnega kazenskega prava, lahko spremljamo življenje Matevža Kaučiča, ki je v svojem mladem življenju »odigral« številne vloge: odrekla se mu je družina, bil je berač in pastir, veseljak in pijanec ter priložnostni tat in postopač ter človek, ki je premagoval velike razdalje. V kratkih opisih kraj se skrivajo številne spretnosti, ki jih je uporabil, da je preživel in se izmaknil različnim formalnim (določenih s patenti in redi) in neformalnim oblikam nadzora posameznikov in skupnosti.
NAPOLEON IN KRANJSKI KONJI
Velik del naših krajev je bil med letoma 1809 in 1813 v obdobju francoske okupacije vključen v Ilirske province. Šlo je za posebno državno tvorbo, v kateri so upoštevali večino francoskih zakonov. Njihove institucije so bile vezane na uredbe francoskih ministrstev. Glavno mesto je bila Ljubljana z glavnim guvernerjem, ki je bdel nad njihovo upravo in pravosodjem, skrbel pa je tudi za vojaške zadeve. Tvorba je bila sestavljena iz šestih civilnih in ene vojaške province, ki so jim načelovali intendanti. Meje provinc so bile podobne starim deželnim mejam. Starih meja so se držali tudi pri nižjih upravnih enotah, to je distriktih ali okrožjih. Gorenjska je pripadala ljubljanskemu distriktu, Dolenjska novomeškemu, Notranjska pa postojnskemu distriktu. V začetku leta 1813 so ustanovili še eno okrožje s sedežem v Kranju. Okrožja so vodili poddelegati. Francozi so poznali še nižje upravne enote, to je občine (merije).
Ilirske province so v obdobju Napoleonovih vojnih pohodov delile usodo ostalih francoskih pokrajin – bile so vključene v vojne napore in predstavljale potencial za oskrbo vojske. Avtor na primeru »rekrutacije« konj na Gorenjskem raziskuje vpliv zahtev francoskih okupacijskih oblasti na življenje lokalnega prebivalstva.
SLOVENSKA IMENA ZA HABSBURŠKI DENAR V 19. STOLETJU
V članku je opisan problem slovenskega poimenovanja različnih valut in posameznih apoenov teh valut, ki so bile v 19. stoletju v obtoku na ozemlju habsburške monarhije. Slovenska imena za denar so se po eni strani oblikovala na podlagi tradicionalnih ljudskih imen za denar in po drugi strani pod vplivom prizadevanj narodno zavednih posameznikov za poenotenje slovenskega knjižnega jezika.
STAVKA – EDINI IZHOD JAVORNIŠKIH IN JESENIŠKIH KOVINARJEV LETA 1935
Sredi tridesetih let dvajsetega stoletja se je vpliv svetovne gospodarske krize še vedno občutil v naši deželi. V času velike stavke javorniških in jeseniških kovinarjev je bila Kraljevina Jugoslavija gospodarsko in politično še precej nestabilna. V gospodarstvu je bila vodilna panoga še vedno kmetijstvo. Lastniki industrijskih podjetij, ki so bili večinoma tujci, so takratne razmere v industriji izboljševali s povečevanjem proizvodnje, odpustom številnih delavcev, zmanjševanjem delavskih mezd ter kršenjem še nekaterih drugih določil iz kolektivne pogodbe.
Stavka kovinarjev leta 1935 je bila ena izmed mnogih, ki so odražale nezadovoljstvo delavskega razreda in boj za boljše delovne pogoje. Delavski zaupniki in strokovne organizacije so bili glavni organi, ki so na strani delavstva poskušali pridobiti čim odvzetih pravic in izboljšati stanje prejšnje situacije. Železarna na Jesenicah in Javorniku je predstavljala pomembno industrijsko središče v dvajsetem stoletju. Večina tamkajšnjih prebivalcev je bila iz sestavljena iz delavskega razreda, kar je še povečalo odmev takšnih stavk, saj je bila večina ljudi enake miselnosti.
Uspeh stavke je bil odvisen od mnogih dejavnikov, še vedno pa v veliki meri od vodstva podjetja. Ne glede na njen rezultat, pa se je delavski razred s svojo borbenostjo zapisal kot pomemben dejavnik v zgodovini človeštva.