Tonček (Tone) Kregar se je rodil 1. 1. 1971 v Celju.

Odraščal je pod Donačko goro in v Rogatcu, kjer je končal osnovno šolo. Po končanem srednješolskem izobraževanju na Srednji družboslovni šoli (tako se je v letih usmerjenega izobraževanja imenovala celjska I. gimnazija) se je v študijskem letu 1991/92 vpisal na študij zgodovine in obče sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot absolvent se je v študijskem letu 1995/96 v okviru programa CEEPUS študijsko izpopolnjeval v Bratislavi na Slovaškem. Po vrnitvi v domovino je spomladi 1997 diplomiral na obeh študijskih smereh (naslova diplomskih nalog: »Slovaško literarno časopisje o Slovencih 1918–1941« in »Slovaško socialistično gibanje med obema vojnama«) ter se 1. septembra 1997 zaposlil v Muzeju novejše zgodovine Celje. Vmes je dve leti (2000–2002) opravljal delo direktorja Mladinskega centra Celje, od leta 2002 pa je kot muzejski svetovalec – vodja zgodovinskega oddelka ponovno zaposlen v Muzeju novejše zgodovine. Za dosežke na področju muzeologije je leta 2001 prejel Valvasorjevo nagrado, leta 2006 pa dve Valvasorjevi priznanji.

Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno predvsem na področje zgodovine in muzeologije, ki se pogosto tudi prepletata. Kot zgodovinar se ukvarja predvsem z zgodovino Slovencev in drugih slovanskih narodov v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja ter zgodovino Celja s poudarkom na 2. svetovni vojni. Do sedaj je iz omenjene tematike v domači strokovni literaturi (Zgodovinski časopis, Zgodovina za vse, Časopis za zgodovino in narodopisje …) in tisku objavil že več deset znanstvenih in strokovnih prispevkov, leta 2006 pa skupaj z mag. Aleksandrom Žižkom izdal (foto)monografijo »Okupacija v 133 slikah (Celje 1941–1945)«.

Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2003 uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom »Slovensko-slovaški kulturni stiki 1918–1941«, leta 2007 pa je z zagovorom doktorske disertacije »Slovenci in Slovaki med avtonomijo in centralizmom 1918–1938 (1941)« pridobil naziv doktor zgodovinskih znanosti.
Od leta 2003 opravlja naloge tajnika Zgodovinskega društva Celje, že več kot desetletje pa piše besedila in poje v rock skupini Mi2.

Tone Kregar, že uveljavljeni raziskovalec nekaterih podobnosti in posebnosti zgodovinske usode Slovencev in Slovakov od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne, se je v svoji doktorski disertaciji prvi lotil primerjave narodno-političnega razvoja Slovencev v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – Jugoslavije in Slovakov v okviru Češkoslovaške republike v celotnem obdobju med vojnama. Metodološko se je pravilno odločil, da glede na nastanek dela v slovenskem zgodovinopisnem prostoru, ki mu je prvenstveno namenjeno, podrobneje obdela slovaško zgodovino, pri dogajanju na Slovenskem pa se je omejil na tiste vidike, ki so pomembni za primerjavo položaja obeh narodov v novo nastalih državah, s poudarkom na njunem boju proti unitarizmu in centralizmu za udejanjenje narodne samobitnosti in avtonomistične državne ureditve. Vodilna dejavnika v teh prizadevanjih sta bili katoliški politični stranki, Slovaška ljudska stranka Andreja Hlinke in Slovenska ljudska stranka dr. Antona Korošca. Avtor je pregledno osvetlil tudi položaj Slovencev in Slovakov v Habsburški monarhiji, za boljše razumevanje dogajanja po prvi svetovni vojni pa je posebej pomemben prikaz oblikovanja političnih strank ter jugoslovanske in češkoslovaške ideje.

Tematiko o Slovencih in Slovakih med centralizmom in avtonomijo je avtor obdelal po relevantni literaturi ter časopisnih in drugih virih, osvetlil pa jo je z vseh temeljnih vidikov, od narodnega vprašanja, delovanja političnih strank, ustavnopravnega položaja obeh narodov do gospodarsko-socialnega in kulturno-civilizacijskega razvoja, osrednje poglavje pa je sklenil s tehtno primerjalno sintezo. Prvi je sistematično preučil in analiziral pisanje slovaškega časopisja o razmerah v Sloveniji ter slovenskih časnikov in revij o narodno-političnih razmerah na Slovaškem v obdobju med vojnama. Smotrni izbor poročil in komentarjev časopisja različnih idejnopolitičnih usmeritev je omogočil še podrobnejšo osvetlitev narodno-avtonomističnih in unitarno-centralističnih hotenj in spopadov v slovenskem in slovaškem političnem življenju ter pokazal tudi visoko stopnjo medsebojnega poznavanja aktualnega dogajanja.

Tone Kregar je z zgodovinsko osvetlitvijo in primerjalno analizo vseh temeljnih podobnosti in razlik v reševanju slovenskega in slovaškega narodnega vprašanja v okviru Jugoslavije in ČSR med vojnama obogatil slovensko in slovaško zgodovinopisje, monografija pa je pomemben prispevek o tej problematiki tudi za srednjeevropski prostor.