Dr. Mojca Marija Peternel, doktorica zgodovinskih znanosti , profesorica nemškega jezika na Gimnaziji Šentvid pri Ljubljani in honorarna asistentka za didaktiko nemškega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, sodi v mlajšo generacijo raziskovalcev slovenske preteklosti. Svoje zgodovinarsko znanje združuje z dobrim poznavanjem nemškega jezika, tudi njegovih starejših oblik ter tiskane in pisane gotice. Njeno raziskovalno delo, ki poleg te knjige obsega že nekaj znanstvenih in strokovnih razprav, je nastalo ob redni zaposlitvi in ob lastnih stroških, kar je velika posebnost v slovenskem znanstvenem svetu. Predstavlja dober primer, ki pomeni vračanje vrhunskega znanstvenega dela med pedagoške delavce na naših srednjih šolah. Upajmo, da bodo oblasti slejkoprej uvidele ta globalni premik in ga ustrezno organizacijsko in finančno podprle, vsaj tako, kot je to urejeno v razvitih državah. Delo je nastalo na podlagi pregledovanja originalov iz tistega časa ter dodatnih raziskav v tržaških, dunajskih, graških in ljubljanskih arhivih in knjižnicah.
Nemško pisano revolucionarno časopisje, ki je nastalo na naših tleh v revolucionarnem letu 1848/49, je dokaz takratnega enotnega kulturnega in političnega prostora, v katerem so živeli naši predniki. Zaradi šolskega sistema, ki slovenskemu ni dopuščal ustreznega prostora, so morali izbrati nemškega. Ne zato, ker bi bili Nemci ali nemškutarji, ampak zato, ker je bilo izražanje v domačem jeziku preokorno, pomanjkljiva pa je bila tudi slovenska terminologija. Prav zato je nemško tiskano časopisje pravzaprav bolj slovensko, kot bi smeli to soditi po njegovem jeziku. Cillier Zeitung ni bil edini te vrste, zato pa med najodličnejšimi in najodmevnejšimi.