Filip ČUČEK
»NA ENKRAT SO OD VSIH STRANI ŠUMEČI HUDOURNIKI PRIDERLI, TER REKO SAVINO TAKO NAPOLNILI, DA SE JE TA, KAKOR SKOREJ ŠE NIKDAR POPREJ, SILA VISOKA NARASTLA«
Protipoplavni ukrepi na Savinji in pritokih od srede 19. stoletja do začetka regulacije na trasi Mozirje – Levec (1876)
Savinja s pritoki je bila zaradi taljenja snega in nalivov v preteklosti precej poplavna. V prvi polovici 19. stoletja sta Celje in Savinjsko dolino prizadeli najhujši poplavi v letih 1814 in 1824, v drugi polovici stoletja pa je najhuje poplavilo čisto na začetku, leta 1851. Če se je okrožni urad Celje vse od začetka 19. stoletja sicer že ukvarjal z reko in njenimi pritoki, so po poplavi leta 1851 skušali resneje pristopiti k regulaciji »planinske« reke. Toda do sistematične regulacije med Mozirjem in Levcem v letih 1876-93 so dela potekala še zmeraj precej nedosledno in počasi.
Bojana KRALJ
»SILNO PRILJUBLJEN, A V NAČELNIH VPRAŠANJIH NEUPOGLJIV«
Fran Venturini vsestranski glasbenik in učitelj bazoviških žrtev
Fran Venturini je kot slovenski učitelj občutil v svojem življenju težo boja za narodov obstanek. Razvil je bogato glasbeno dejavnost kot učitelj v slovenskih šolah na Tržaškem, kot skladatelj slovenske umetne in ljudske pesmi, kot zborovodja številnih pevskih zborov, kot organizator kulturnega delovanja na Tržaškem in v Ljubljani. Skrbel je za obnovitev glasbenega in kulturnega življenja, za zborovsko literaturo, organiziral in sodeloval je na zborovodskih tečajih, pri delovanju prosvetnih društev in Glasbene matice v Trstu, kasneje med vojnama pa tudi v Ljubljani. V času izgnanstva je svoj čas namenil komponiranju in petju zborovske pesmi. Bil je prijazen, skromen, široko razgledan učitelj, ki je doživel obdobje fašističnega režima, strahove in revščino, ki jo je sprejemal pokončno in neupogljivo. Vojnim grozotam in režimu se ni uklonil temveč se jim je zoperstavil z glasbo. V ta namen je napisal skladbe posvečene vsem padlim med vojnama, skrbel za materni jezik in narodno zavest Slovencev na Tržaškem.
Bor ZAVRL
O ZAŠČITNIH SESTRAH, ZDRAVSTVU IN DINASTIJI KARAĐORĐEVIĆ
Podpora jugoslovanske kraljeve družine zdravstvu in medicinskim sestram
V času med obema svetovnima vojnama je bila na področju medicine vpeljana nova preventivna smer: javno zdravje. V teh okvirih je bilo vpeljano tudi izobraževanja novega poklica – zaščitne sestre. Kraljeva družina Karađorđević je bila dobrohotno naklonjena novi medicinski smeri in poklicu ter poslanstvu poklica. Tako in drugače so bili z njimi povezani in jih podpirali. Članek govori o nekaterih povezavah in oblikah naklonjenosti zdravstvu s poudarkom na slovenskem območju.
Davor MLINARIČ
»VZEMI ALMIN ŽOLČ!«
Alma M. Karlin in njeni domovi v Celju skozi arhivsko gradivo
Pričujoči članek na podlagi ohranjenega in do zdaj poznanega arhivskega gradiva poskuša odgovoriti na vprašanja o domovih Alme M. Karlin v Celju: vila v Zagradu, rojstna hiša na Ljubljanski cesti in posest v Pečovniku. Poleg ohranjenega arhivskega gradiva so povedne zlasti besede, ki jih je v svojih delih zapisala Alma sama. Iz teh zapisov izvemo Almino plat zgodbe, zakaj je morala zapustiti rojstno hišo v mestu. Vilo Beli slon je pridobila marca 1939 na podlagi menjalne pogodbe in jo avgusta 1949 prodala. Posest v Pečovniku pa je kupila avgusta 1933 in jo nato leta 1936 prodala Thei Schreiber Gam(m)elin, v letu 1948 pa jo zapustila v svoji poslednji volji. Vendar Thea kot tuja državljanka ni imela pravne podlage, da bi lahko postala lastnice hiše v Pečovniku. V iskanju rešitve sta zaupali napačnim ljudem in ostali brez lastništva. Kar je vodilo v več letni sodni boj, kjer je sodišče naposled razsodilo v Theino korist.
Mateja RATEJ
TEREZIJA VAJNGERL – TETKA
Neustrašna kurirka Osvobodilne fronte v primežu Informbiroja
Avtorica se v razpravi ukvarja z življenjsko potjo mariborske gospodinje Terezije Vajngerl (1913–1997), ki jo je močno zaznamovala druga svetovna vojna, ko se je izkazala kot drzna in pogumna kurirka Osvobodilne fronte za Prlekijo in Slovenske gorice, ter povojno vzpostavljanje novega družbenega reda, ko je bila leta 1949 podvržena informbirojevskemu sodnemu procesu zaradi obtožbe o medvojnem sodelovanju z Gestapom. Očitek je zadeval njen stik s tolmačem Gestapa Hansom Gerniakom, predvojnim mariborskim hitlerjancem, s pomočjo katerega je kot kurirka Tetka zaščitila sebe in svojce po kompromitaciji na Gestapu in obenem pridobivala informacije za odporniško gibanje. Njen primer, iz katerega je po številnih pozitivnih izpovedih nekdanjih sodelavcev OF izšla z oprostilno sodbo, je bil tesno povezan s kazenskim pregonom glavnega organizatorja odporniškega gibanja v Mariboru v letih 1943–44 Dušana Špindlerja, katerega kurirka je bila.
Barbara KOČEVAR
»VSAK JE DOBIL Z NAŠE STRANI USTREZNO POMOČ«
Zgodba zdravstvenega delavca v vojni za Slovenijo
Članek se osredotoča na obdobje slovenske osamosvojitvene vojne, vendar ne iz vojaške ali politične perspektive, pač pa z vidika zdravstvenih delavcev, ki so marsikdaj tvegali svoje življenje, da so lahko pomagali drugim. V ospredje je postavljena zgodba Andreja Finka, ki je bil v tistem času zaposlen kot reševalec na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC Ljubljana), danes pa je vodja Dispečerske službe zdravstva pri UKC Ljubljana. V marcu 2024 je avtorica članka z njim posnela intervju, v katerem je delil svoje spomine na vojne dni in razkril marsikateri zgodovinski drobec.