Lucija PEČNIK
»O TI NESREČNI ČLOVEK – KAJ SI MI STORIL!«
Proces proti tihotapcu Antonu Krajncu zaradi roparskega umora leta 1837
Članek obravnava kazenski proces, ki je med letoma 1837 in 1842 potekal pred deželskim sodiščem Blagovna zoper podložnika tamkajšnjega gospostva in tihotapca s tobakom Antona Krajnca, obtoženega tatvine in roparskega umora zakoncev Matije in Neže Kramarič v vasi Poljana Sutlanska, tik ob meji na Hrvaškem. Na podlagi obsežnega in v celoti ohranjenega kazenskega spisa, ki ga v fondu Krajevnega sodišča gospoščine Blagovna hrani Zgodovinski arhiv Celje, je predstavljena življenjska zgodba Antona Krajnca, znanega tudi kot »Švercar Tona«.
Marija Mojca PETERNEL
ILLUSTRIRTES UNTERHALTUNGSBLATT: WÖCHENTLICHE BEILAGE ZUM LAIBACHER TAGBLATT (1874)
Prispevek želi na kratko predstaviti prilogo, ki je tedensko izhajala ob ljubljanskem časopisu Laibacher Tagblatt. Bralcem je prinašala kulturne, zabavne, a tudi poučne vsebine, s številnim slikovnim materialom, kar je nakazoval že naslov Illustrirtes Unterhaltungsblatt. Izrazito nemško usmerjena priloga, ki doslej v slovenskem zgodovinopisju še ni bila omenjena, je izhajala z isto vsebino, a z drugačno glavo pri različnih časopisih širom po monarhiji. Namen prispevka je v prvi vrsti dopolniti dosedanjo časopisno sliko 19. stoletja takratnega slovenskega območja. Hkrati se ob tem potrjuje njegova vpetost v širši evropski kontekst ter široko žurnalistično znanje takratnih ljubljanskih založnikov.
Dragan MATIĆ, Ivan SMILJANIĆ
»PEČATA GOLJUFIJE MI NE SMETE PRITISNITI NA ČELO, NEPOŠTEN NISEM BIL NIKDAR, POŠTEN OSTANEM!«
Anton Pesek in njegove finančne afere v drugi polovici 20. let 20. stoletja
Prispevek obravnava podjetnika Antona Peska, ki je v 20. letih prejšnjega stoletja s serijo finančnih afer vznemiril ljubljanske kroge. Zaradi številnih projektov, za katere je potreboval denar, je leta 1919 formiral Jugoslovanski kreditni zavod, sredi 20. let pa še Ljubljansko posojilnico in Jugoslovansko zavarovalno hranilnico. V vseh primerih je Pesek ustanove izkoriščal za radodarna posojila samemu sebi, na najvišje položaje pa je nastavljal sebe, družinske člane in od sebe odvisne osebe. Pri poslovanju se je posluževal praks, kot so lažna zagotovila o osebah, ki jamčijo za finančno stabilnost, obljube o izjemno visokih obrestih in mamljive ponudbe za zaposlitev v zameno za kavcijo. Vse Peskove finančne ustanove so končale v likvidaciji ali stečaju, na sodnem postopku leta 1927 pa je bil zahvaljujoč kvalitetni obrambi opran obtožbe goljufije in je bil obsojen le na deset mesecev zapora.
Jerneja FERLEŽ
»ON KRASI MESTO – MESTO NAJ PODPIRA NJEGA!«
Formativno idrijsko obdobje fotografa Josipa Pelikana
Fotograf Josip Pelikan je glavnino svoje poklicne poti preživel v Celju, kjer je njegova zapuščina dobro raziskana in predstavlja pomemben del mestne dediščine, to besedilo pa se ozira k njegovemu manj znanemu četrtstoletnemu formativnemu idrijskemu obdobju med letoma 1894 in 1919. Prek matičnih knjig in drugih virov osvetljuje fotografovo otroštvo in mladost ter življenje njegovih prednikov, zlasti matere v njenem rojstnem kraju Rožmítal pod Třemšínem na Češkem. Opiše prihod malega Pelikana iz Trbiža, kjer se je rodil, v Idrijo, kjer je preživel četrt stoletja, ter predstavi okoliščine njegovega odraščanja in razvoj v priznanega poklicnega fotografa. Pozornost usmeri tudi k zgradbam, v katerih je prebival in deloval, ter ljudem, s katerimi je odraščal. Izpostavi ohranjene fotografije Josipa Pelikana, Antona Schmeilerja in Barbare Kastner iz Trbiža, Idrije in Brežic ter odpre vprašanje vpliva zgradb na osebni
in kolektivni spomin oz. na procese dediščinjenja nasploh.
Urh FERLEŽ, Mia STRAŠEK
»IN VSA MODROST ŽIVLJENJA JE MORDA, BITI PRIPRAVLJEN KAKOR ZVOK PIŠČALI …«
Življenje in retrospektiva strokovnih dosežkov profesorice Božene Orožen (1929–2025)
Prispevek predstavlja življenje in delo Božene Orožen (1929–2025), profesorice slovenskega in ruskega jezika, bibliotekarke in raziskovalke. Njeno delo je bilo osredotočeno na domoznanske raziskave, slovensko-češke literarne stike ter popularizacijo lokalne kulturne zgodovine. Po izgnanstvu v Srbijo med drugo svetovno vojno je študirala slavistiko v Ljubljani in nato več desetletij poučevala na gimnaziji v Celju. Objavila je več znanstvenih in strokovnih člankov ter sodelovala pri pripravi učnih gradiv. Leta 1994 je bila ena od pobudnic ustanovitve Univerze za III. življenjsko obdobje v Celju. Njena bibliografija vključuje prispevke s področja literarne zgodovine, domoznanstva in didaktike. Gre za eno najpomembnejših celjskih slavistk in poznavalk kulturne zgodovine.