Darja MIHELIČ
POPULISTIČNA STIGMATIZACIJA IMENA KARANTANSKEGA KNEZA
Valjhunstvo – nova sopomenka za kolaboracijo?
Prispevek izpostavlja vprašanje prilagajanja zgodovinskih dognanj aktualnim razmeram in projiciranja sodobnih pojmovanj v daljno preteklost, ter etičnega vrednotenja preteklih dogodkov s sodobnimi merili. Predstavi nastanek fiktivne srhljivke o krvavih dogodkih v zvezi s pokristjanjevanjem vzhodnoalpskega prostora v 8. stoletju, ki je bila navdih za Prešernov Krst pri Savici. Problematizira uporabo imen konkretnih historičnih oseb za oznako (negativnih) aktualnih pojavov, ki jo v svoji knjigi Slovenski razkoli in slovenska sprava in v medijih vpeljuje filozof, akademik Tine Hribar.
Stanislav JUŽNIČ
FRANZ UNGER IN NJEGOVI PIONIRSKI PRISPEVKI K OKOLJSKIM RAZISKAVAM
V prispevku avtor obravnava proces raziskovanja spreminjanja podnebja s posebnim ozirom na raziskovanja Franza Ungerja (1800-1870). Sin mariborske matere Franz Unger je bil eden od začetnikov raziskav toplogrednih pojavov. Skozi raziskavo njegovega rodu, povezav z ostalimi raziskovalci, njegovih popotovanj po svetu in skozi življenjsko akademsko kariero se približujemo boljšemu vrednotenju Ungerjevih dosežkov na področju raziskav okolja. V kontekstu ekologije so zelo zanimive tudi njegove raziskave na področju fosilov in botanike v okolici Celja in širše.
Nataša HENIG MIŠČIČ
»DOBIL JE NALOGO NAJ ŠTUDIRA VPRAŠANJE, ALI BI SE NE DALO DRUŠTVO RAZPUSTITI IN NASTAVITI KOMISARJA«
Likvidacija društva Kranjske hranilnice po prvi svetovni vojni
Prispevek se osredotoča na zadnja leta delovanja Kranjske hranilnice v okvirih, v katerih je bila ustanovljena leta 1820. Vse do konca leta 1927 je imela strukturo in organizacijo privatne finančne ustanove, za katero je bilo odgovorno društvo. Člani društva so bili pomembnejši predstavniki iz sveta podjetništva in gospodarstva na Kranjskem, kasneje na Slovenskem. Članek spremlja potek procesa, ki je privedel do likvidacije društva in tudi vsakdanje izzive, s katerimi so se soočali vodilni ljudje v hranilnici. V ospredju članka so člani, ki so vztrajali in si prizadevali za uspešno in čim bolj nemoteno delovanje hranilnice do konca obstoja društvene organizacije.
Mojca ŠORN
»NA LJUBLJANICI PA VSE ŽIVO«
Ustanovitev ljubljanskega kopališča Livada in prvih nekaj let njegovega delovanja
V uvodu članka avtorica oriše vlogo, ki so jo imeli Ljubljanica in njena desni ter levi breg v družabnem življenju Ljubljane. V prvem delu članka na podlagi arhivskega gradiva predstavi idejno zasnovo in postavitev mestnega kopališča Livada ob Ljubljanici. V drugem delu ter v zaključku pa – prav tako na podlagi arhivskega gradiva – obravnava aktivnosti, ki so kopališki kompleks in njegove uporabnike zaznamovale in povezovale od ustanovitve leta 1923 do odprtja ljubljanskega elitnega bazena Ilirija leta 1929.
Andrej RAHTEN
ZADNJI SLOVENSKI LEGITIMIST ALI ZGODBA O MEDNARODNEM PREVARANTU Z VRHA NAD LAŠKIM
Dosje Alojza Novaka v arhivskem gradivu prve avstrijske republike
V članku je predstavljeno delovanje Alojza Novaka, doma z Vrha nad Laškim, ki se je v tridesetih letih 20. stoletja izdajal za predstavnika tajne organizacije Kralj Matjaž. Delovala naj bi po vzoru na avstrijska legitimistična društva, ki so Otonu Habsburškemu priznavala pravico do prevzema cesarskega prestola, Novakova organizacija pa naj bi se zavzemala za samostojno Slovenijo pod habsburškim žezlom. Članek temelji predvsem na gradivu, ki ga hrani Avstrijski državni arhiv oz. Arhiv Republike. V Novakovem dosjeju se nahajajo predvsem policijska poročila in korespondenca urada zveznega kanclerja, vsebuje pa tudi različno propagandno gradivo. Sem spada tudi dvojezični časnik Oesterreich. Slovener/Avstrijski Slovenec, ki ga je Novak izdal v Nemčiji, a je izšla samo ena številka.