Jurij PEROVŠEK
SLOVENEC POSTANE PRVI CELJAN
Izvolitev dr. Jura Hrašovca (1858–1957) za župana leta 1921 in njegovo vodenje mesta Celje
Prvi slovenski župan Celja dr. Juro Hrašovec (1858–1957), ki je mesto vodil v letih 1921–1927, je zaznamoval življenje Celja že v avstrijski dobi in nato do konca prve jugoslovanske države. V času njegovega županovanja so v Celju uredili ceste, obnovili mostove in javne zgradbe, postavili moderno javno razsvetljavo, odpirali nove mestne dele, uredili mestne finance ter občinska podjetja postavili na trdno in samostojno podlago. V celjskem občinskem svetu je deloval do leta 1935, skozi ves čas prve Jugoslavije pa je bil dejaven tudi na številnih društvenih in drugih področjih ter kot odvetnik. Kot prvi slovenski izvoljeni župan ter zgleden in zanesljiv upravljalec mesta ima v razvoju Celja zgodovinsko vlogo, vpeto v slovenski emancipacijski proces po razpadu habsburške monarhije in graditev slovenske tvornosti po prvi svetovni vojni.
Damir ŽERIČ
DR. JURO HRAŠOVEC – PRVI SLOVENSKI ŽUPAN CELJA
Na prvih povojnih volitvah, 26. aprila 1921, je v Celju slavila Jugoslovanska demokratska stranka, njen član dr. Juro Hrašovec pa je bil 18. maja 1921 izvoljen za prvega slovenskega župana Celja. V Pokrajinskem muzeju Celje smo natanko sto let pozneje odprli razstavo z naslovom Dr. Juro Hrašovec – prvi slovenski župan Celja, avtorja mag. Damirja Žeriča. V muzeju hranimo dobršen del materialne zapuščine rodbine Hrašovec, vsebinsko jedro razstave pa predstavljata dva kratka življenjepisa, ki ju je Hrašovec napisal v letih 1936 in 1950. Razstava odstira glavne poudarke Hrašovčevega delovanja – boj za enakopravnost slovenskega jezika, boj za ustanavljanje slovenskih šol, vpetost v ustanavljanje in delovanje slovenskih finančnih zavodov, povezovalno vlogo pri slogaštvu in obdobje njegovega županovanja.
Vlasta STAVBAR
»LASKAM SI, DA SEM BIL VEDNO DOBER SLOVENEC, VEČ PA NE«
Ustanovitev vseslovenske liberalne stranke
Prispevek obravnava delovanje Jura Hrašovca v njegovem celjskem obdobju v času habsburške monarhije. Osrednji del študije je namenjen političnemu dogajanju na Slovenskem v zadnjih letih, in sicer težnjam po ukinitvi Štajerske narodne stranke in ustanovitvi vseslovenske
liberalne stranke. Predstavljena je korespondenca med slovenskimi liberalci, zlasti štajerskimi, in med njimi tudi mnenje in aktivnosti Jura Hrašovca. Prispevek predstavi tudi politično sliko Celja ob prelomu stoletja, ko se je Hrašovec preselil v Celje, in zaključi z letom 1921, ko je kot ugledni celjski odvetnik in eden vodilnih predstavnikov liberalnega narodnega gibanja v mestu postal prvi slovenski župan.
Bojan CVELFAR
»TOZADEVNO AKCIJO JE PREVZEL G. ŽUPAN SAM«
Dr. Juro Hrašovec in Jugoslovansko češkoslovaška liga v Celju
Jugoslovansko – češkoslovaška liga v Celju, ustanovljena leta 1926, si je za svoj cilj zadala krepitev vezi in prijateljstva na vseh področjih med novoustanovljenima jugoslovansko in češkoslovaško državo. Ves čas njenega obstoja je bil njen predsednik dr. Juro Hrašovec, ki je bil poleg prof. Janka Orožna tudi njena gonilna sila. Celjska liga je uspešno pripravila številna predavanja na temo Češkoslovaške, pripravljala proslave na rojstni dan predsednika Masaryka in na češkoslovaški nacionalni praznik, organizirala brezplačne tečaje češkega jezika, počitniško kolonijo za češke dijake… Liga se je stalno spoprijemala s finančnimi težavami: članstva ni bilo veliko (med 40 in 60 v celotnem obdobju), članarina je bila nizka. Vodstvo in člani so bili bolj ali manj prepuščeni samemu sebi in svoji iznajdljivosti.
Jure GAŠPARIČ
1918: ODVETNIKI MED DVEMA DRŽAVAMA
Amalgam habsburške monarhije in nove jugoslovanske države
Pričujoče besedilo je prispevek k razumevanju razpada rajnke Avstrije; pisec skuša pojasniti dileme in probleme procesov zaključevanja in oblikovanja nove jugoslovanske države skozi odvetniški stan, kamor je sodil tudi dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja. Metodološko se še najbolj spogleduje z zgodovino od spodaj in v glavnem temelji na arhivskem gradivu Odvetniške zbornice Slovenije. Odvetništvo jeseni leta 1918 in neposredno zatem je posebej zanimivo vsaj iz dveh razlogov. Najprej zato, ker tvori enega fundamentalnih delov moderne države – pravosodni sistem, po drugi strani pa tudi vsled tega, ker je bil delež odvetnikov med politiki, torej med odločevalci, najvišji izmed vseh poklicnih skupin (ne le v Avstriji, ampak skoraj v vseh zahodnih demokracijah).
Bojan BALKOVEC
»ZA GERENTA JE IMENOVAN …«
Narodna in Deželne vlade SHS in imenovanje občinskih vodstev
Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države SHS je Narodna vlada v Ljubljani odločila, da se dotedanja uprava na nivoju okrajev in občin obdrži in deluje v skladu z veljavno zakonodajo. Zaradi različnih razlogov, na Spodnjem Štajerskem predvsem zaradi odstranjevanja nemškega vpliva, drugod pa npr. tudi zaradi smrti županov, je poverjenik za notranje zadeve imenoval gerente, ki so nadomestili prej izvoljene župane. V nekaterih občinah so bili gerentom dodeljeni tudi prisedniki, kot pomoč pri opravljanju dela. Prispevek prikazuje posamezne primere in skuša najti značilnosti omenjenih imenovanj v letih 1918 in 1919.
Jernej KOSI
»RAZMERE SE BISTVENO RAZLIKUJEJO OD ONIH V OSTALI SLOVENIJI«
Prekmurski gerenti in občinsko poslovanje v Prekmurju (1919–1927)
Proces integriranja Prekmurja v nov državni okvir po jugoslovanski zasedbi obmejnih predelov zahodnoogrskih županij Zala in Vas avgusta 1919 in po posledični priključitvi pokrajine h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je potekal v politično, kulturno in socialno zapletenih razmerah. V pričujočem prispevku analiziram pomemben vidik integracije Prekmurja – prilagajanje poslovanja prekmurskih občin na nov upravni in pravni okvir. V prvem delu opišem vzpostavljanje občinske uprave in samouprave v letih po zasedbi pokrajine in analiziram ovire, s katerimi se je soočala nova oblast, pa tudi odzive lokalnega prebivalstva na pričakovanja in zahteve jugoslovanske oblasti. Nato pokažem, da je šlo pri tem za postopen in razmeroma počasen proces, ki je trajal več kot deset let. Vzpostavljanje občinskega poslovanja v Prekmurju je bilo pogojeno z ogrsko administrativno dediščino, ubornim materialnim položajem in neizobraženostjo prekmurskega prebivalstva, ter s skromnimi resursi, s katerimi je razpolagala jugoslovanska država.
Filip ČUČEK
»IZGUBLJENA« SPODNJA ŠTAJERSKA
Mariborski poslanec Heinrich Wastian v graškem deželnem zboru (1918-20)
V prispevku avtor analizira prevratno dobo na Spodnjem Štajerskem skozi prizmo delovanja mariborskega deželnozborskega poslanca Heinricha Wastiana. Nemci so bili z nastankom nove države prestrašeni, odpuščanja številnih nemških javnih uslužbencev so bila tako rekoč na dnevnem redu, na drugi strani pa je slovenska stran evforično krenila v nove čase. Graški provizorični deželni zbor je s svojim delom pričel 6. novembra 1918 in vključeval tudi nekatere poslance zadnjih predvojnih volitev (mariborska poslanca Heinricha Wastiana in Hansa Suppanza). Na naslednjih volitvah maja 1919 je Wastian kandidiral na listi štajerske kmečke zveze (Steirische Bauernpartei) in bil izvoljen kot zastopnik Spodnje Štajerske v deželnem zboru. Leta 1920 ni več kandidiral.
Andrej STUDEN
»NAŠE KRASNO ŠOLSKO POSLOPJE BODI ODSLEJ POSVEČENO SLOVENSKI MLADINI!«
Preustroj celjskega šolstva po prelomu 1918
Prelom leta 1918 je Celje dočakalo v razmerah zaostrenih nacionalnih nasprotij, ostra ločitev med Nemci in Slovenci pa je zaznamovala tudi stanje v šolstvu. Narodna vlada države SHS je 1. novembra 1918 na svojem ozemlju za uradni jezik razglasila slovenščino, še isti mesec pa je uvedla slovenščino kot učni jezik v osnovnih in srednjih šolah. Pripadnikom drugih narodov je uredba ob zadostnem številu šoloobveznih otrok zagotavljala manjšinske šole z državnim jezikom kot obveznim predmetom. Januarja 1919 je začela slovenska šolska oblast intenzivneje odpuščati nemško usmerjene učitelje in nameščati slovenske. Nekdanje nemške šole so preuredili v slovenske, za nemške učence in učenke pa so ustanovili nemške vzporednice. Po prevratu 1918 so se v šolah spremenila praznovanja, uvajali pa so se novi predmeti (srbohrvaščina, zgodovina dinastije Karađorđevičev).