Meta REMEC
»Vojak naj bo!«
Nastanek in razkroj podobe popolnega vojaka v času prve svetovne vojne
Prispevek obravnava nastanek, razvoj in razpad lika popolnega vojaka, ki je prevladal v obdobju pred prvo svetovno vojno. Prikaz zajema vzgojo in prevzgojo mladih moških, ki je potekala v družinskem okolju in v okviru šolskega sistema, ki naj bi vzgojil novo generacijo močnih in krepkih moških, pripravljenih na žrtvovanje in boj. Med moškimi se je ustvarila nova hierarhija, ki je temeljila na telesu in fizičnih sposobnostih. Naborniški sistem in nato izbruh prve svetovne vojne sta ustvarila ostro ločnico med pravimi moškimi, ki so bili vpoklicani na fronto, in nesposobneži, ki so vojna leta preživeli doma. Prispevek v nadaljevanju predstavi vsakdanje življenje vojakov, ki je bilo v popolnem nasprotju s pričakovanji, saj so se pogosto počutili degradirane na raven otrok. Ponižanje se je nadaljevalo tudi po koncu spopadov, ko se domov niso vračali kot heroji, temveč kot invalidi in poraženci, kar je v povezavi z izredno slabimi socialnimi razmerami in zelo razširjenim alkoholizmom generiralo številne primere družinskega nasilja v letih neposredno po vojni.
Andrej STUDEN
O »ferdamanih babah in dedih«
Odraz vsakdanjika v zapisih okrajnega sodišča Konjice v prevratni dobi
Študija primera obravnava vsakdanjik prebivalcev Slovenskih Konjic in okoliških podeželskih občin v luči dokumentov okrajnega sodišča Konjice neposredno po razpadu dvojne monarhije leta 1918. Čas tranzicije in transformacije v novo jugoslovansko državo je tudi na Konjiškem prinesel številne spremembe. Po slovesu od »trhle Avstrije« so tudi tu priredili veličastne narodne manifestacije. Odslej je bila namesto nemščine uradni jezik slovenščina, po prevratu 1918 pa sta tudi na Konjiškem potekala pospešena procesa slovenizacije in deavstrizacije, ki sta detajlno prikazana v uvodu. Prelom je prinesel tudi transformacijo uradovanja okrajnega sodišča Konjice, ki je namesto v nemščini odslej uradovalo v slovenščini. Dobro ohranjeni zapisi o številnih lažjih kazenskih prestopkih in drobnih prekrških sestavljajo mozaik kratkih zgodb, ki verodostojno slikajo prepovedane prakse podeželanov Konjiškega.
V teh zgodbah se odražajo najbolj trivialne in celo banalne situacije in plati vsakdanjega življenja navadnih ljudi po končani vojni. Študija skuša preko njih pokazati, kako je na že ustaljene prakse in dogodke vsakdanjega življenja »malega človeka« vplivala vélika vojna in krizni čas pomanjkanja in težav z oskrbo po njenem koncu. Študija ugotavlja, da sta vojna in povojna kriza ustvarjali posebno atmosfero in predstavljali nekakšen sprožilec, ki je v danih okoliščinah lahko botroval celi vrsti z zakonom prepovedanih in nezaželenih dejanj, torej celi vrsti prestopkov in prekrškov.
Damir GLOBOČNIK
Spominska plošča misijonarju Ignaciju Knobleharju v Škocjanu na Dolenjskem
Prvi pobudnik za postavitev spomenika misijonarju Ignaciju Knobleharju (1819–1858) in za prenos njegovega trupla iz Neaplja v domovino je bil neznani pisec v Laibacher Zeitung. Zgodnja Danica je objavljala sezname darovalcev (denar so zbirali predvsem duhovniki) in različna mnenja o lokaciji Knobleharjevega spomenika. Nekateri so se namesto za spomenik zavzemali, da bi denar namenili za misijonsko delovanje v Afriki. Spominsko ploščo Ignaciju Knobleharju so odkrili leta 1867 v župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Škocjanu na Dolenjskem, kjer je bil misijonar rojen. Marmorni medaljon s portretom misijonarja je delo kiparja Franca Zajca.
Stanislav JUŽNIČ
Marian Koller : Sloviti bohinjski astronom
Bohinjski astronom Marian Koller (1792-1866) je bil zvezda predpreteklega stoletja. Njegovo delo dandanes znova dobiva na pomenu, osredotočenem na Daltonov minimum sončevih peg kot protiutež drugim razlagam globalnega segrevanja oziroma ohlajanja. Razen Hallersteina mu med slovenskimi astronomi ni bilo para. Predvsem pa je bil poglavitni mentor Jožefa Stefana.