| Avtorji: | Članki:
Butale so vas, pa ji pravijo mesto
|
 |
Slovanske migracije v Italijo
Slovansko doseljevanje v Italijo je trajalo od srede 7. do 18. stoletja. Sam proces delimo v tri različna obdobja: selitve v zgodnjem srednjem veku, prisilna migracija v obliki suženjstva in vrhunec migracij od srede 14. do srede 16. st. V vsem tem času je prišlo v Italijo več sto tisoč slovanskih priseljencev. Ustalili so se v mestih in na podeželju po skoraj celi Italiji. Vzroki za odhod onstran morja so bili zlasti revščina in lakota, gospodarske in poslovne zadeve ter turški vpadi in osvajanja.
Butale so vas, pa ji pravijo mesto
Butalstvo spodnjekranjske purgarije v predrazsvetljenski dobi
Avtor parafrazira šaljive zgodbe Frana Milčinskega o Butalcih, nespametnih prebivalcih izmišljenega mesteca, in išče vzporednice z osmimi slovenskimi mesteci v predrazsvetljenski dobi. Literarni Butalci se nasplošno dobro prilegajo dogodkom in procesom v gospodarsko propadajočih, pretežno ruralnih naseljih z naslovom mesta, ter njihovim prebivalcem, ki so se ob vsej svoji malopomembnosti toliko bolj trudili odstopati od podeželske okolice.
Skrivnostni Ipavec
Razprava prikazuje življenje in delo slovenskega skladatelja in zdravnika Alojza Ipavca (1815 -1849). Njegove skladbe (spleti klavirskih valčkov, fantazija v obliki poloneze, samospev, napev v ljudskem duhu) kažejo ustvarjalca, ki pripada romantični paradigmi; v njegovem opusu prihajajo do izraza tako “meščanski” kot “nacionalni” elementi, ki so šele po letu 1848 prevladali v glasbi na Slovenskem.
Prihod vlaka v Trst
Članek obravnava odprtje zadnjega dela proge južne železnice, želežniške trase Ljubljana-Trst. Velika pričakovanja tržaških podjetniških krogov, da bo odprtje južne železnice bistveno pripomoglo k gospodarskemu razcvetu tržaškega emporija in prekinilo premoč severnonemških pristanišč, so se prav kmalu izkazala za zmotna. Država, ki je bila julija 1857 ob otvoritvi zadnjega dela proge južne železnice še dobrotnica, je v očeh tržaške elite postala krivec vseh težav, ki so trle tržaško gospodarstvo.
“Glasba svira Hej Slovani …”
O plesni kulturi slovenskega meščanstva v Trstu 1852-1897
Vloga organiziranega mestnega kulturnega življenja tržaških Slovencev je rastla vzporedno z ugledom in močjo ekonomske, socialne in politične dejavnosti slovenskega življa v Trstu. Ples in kultura sta odigrala v tem procesu nezanemarljivo vlogo na področju kulturnega osamosvajanja in pridobivanja zavesti za kulturno in narodno delo v mestnem okolju. Prirejanje plesov in javnih veselic je bilo sredstvo za potrjevanje vloge Slovencev in slovenstva v mestu. Tržaške mestne oblasti so namreč priznavale obstoj Slovencev le na podeželju.