Avtorji: | Članki:
Obesiti za pete in scvreti nad ognjem “Gledališča kot taka po svojem postanku nimajo kulturnega pomena” |
“Bojimo se, da bo tekla kri!”
Ekscesi ob obisku čeških visokošolcev v Celju leta 1899
Za Celje ob koncu prejšnjega stoletja so značilni ostri nacionalni spopadi med Nemci in Slovenci. Ob obisku čeških visokošolcev 9. 8. 1899, ki so ga celjski Nemci imeli za navadno slovensko izzivanje, je prišlo do hujših izgredov in celo do prelivanja krvi. Ravno škandalozni dogodki leta 1899 pa predstavljajo tudi višek na področju nemško-slovenskih nacionalnih bojev v Celju pred prvo svetovno vojno.
Obesiti za pete in scvreti nad ognjem
Slovenci in habsburška monarhija 1848-1918
Avtor obravnava odnos Slovencev do habsburške monarhije v letih 1848-1918. vse do leta 1918 je bila večina Slovencev avstrijsko orientirana, čeprav z avstrijsko monarhijo, kakršna je bila, ni bila zadovoljna. Po razpadu monarhije leta 1918 pa je večina slovenskih politikov kar tekmovala, kdo si bo pripisal več zaslug za slovensko rešitev iz »ječe narodov«.
“Gledališča kot taka po svojem postanku nimajo kulturnega pomena”
Kultura in politika na Kranjskem ob prelomu stoletja s posebnim ozirom na gledališče in kinematograf
Nacionalne in idejne delitve od srede 19. st. pa do začetka 1. svetovne vojne so na naših tleh pripeljale do nastanka večjih kulturno-političnih taborov. V tej luči sta posebej izpostavljena gledališče in z njim povezan kinematograf ter kulturna politika strank, ki je vplivala na financiranje kulturnih institucij.
Sirota jaz v zaporu živim
Razprava predstavlja nekoliko drugačen pogled na razmere v povojnih zaporih in kazenskih taboriščih. Z življenjem zapornikov nas namreč s svojimi pesmimi seznanja Alojz Tirgušek, ki so ga zaprli zaradi sodelovanja z okupatorjem. V svojih pesmih je poleg vsakdanjih dodgodkov v taborišču Teharje opisoval tudi svoje sozapornike in nam tako ohranil pravo galerijo značajev in usod ljudi, ki so po vojni prišli v konflikt z novo oblastjo.
Ali se prav piše županova Micka ali predsednikova hči
Amaterski odri na Slovenskem 1945-1955
Amaterska gledališka dejavnost sredi tega stoletja je bila po mnenju tedanjih kronistov na Slovenskem tako množična kot le v redko kateri deželi. Toda ta dejavnost je bila vedno pod pritiski političnih zahtev. V največji meri to velja za prvih pet let po 2. svetovni vojni, toda že v začetku petdesetih let so strokovni kriteriji pri izbiri repertoarja in študiju posameznih iger prevladali nad ideološkimi zahtevami komunističnih ideologov. Pri izbiri repertoarja so amaterski odri večinoma posegali po delih slovenskih avtorjev.
Čemerna žetev Jožeta Toporišiča
Jezikoslovcu vodniku v spominsko knjigo
Poskus samozvanega »jezikoslovca vodnika« Jožeta Toporišiča, da bi s falsificiranjem in izmišljotinami v spisu z naslovom Jakoba Riglerja teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika, ki ga je objavila slavistična revija (41. letnik, Ljubljana 1993, 449-464), reafirmiral znanstveno nevzdržne hipoteze Jakoba Riglerja iz knjige Začetki slovenskega knjižnega jezika (Ljubljana 1968), ni uspel. Pričujoča razprava je odgovor na Toporišičeva iz trte izvita izvajanja in na škandalozne razmere v slavistiki v Republiki Sloveniji, kjer se poskuša teptati svoboda izražanja znanstvenih mnenj.