Vsega je bil kriv Buffalo Bill
K zgodovini boemskega življenja v Ljubljani pred prvo svetovno vojno
V letih pred prvo svetovno vojno so nekateri slovenski umetniki (slikarja Hinko Smrekar in Fran Tratnik, pisatelj Vladimir Levstik) v Ljubljam živeli pravo boemsko življenje. Brez zavor so kršili ustaljene norme meščanske druzbe in pogosto prihajali v konflikt z oblastmi. Tudi 16. maja 1906, ko je Ljubljano obiskal znameniti Buffalo Bill s svojim Wild West Showom, so se v družbi s študentom prava Vladimirjem Svetkom močno upijanili in napravili eksces zaradi katerega jih je ljubljanska policija aretirala ter kaznovala s petdnevnim zaporom. V pritožbi zoper “previsoko kazen” so krivdo za eksces in svojo pijanost zvalili na vzdušje, ki je zajelo Ljubljano v pričakovanju Codyjevega cirkusa hkrati pa so se še močno ponorčevali iz ljubljanskih oblasti.
“No, zdaj pa če imaš denar, daj ga sem, potem se pa hitro z menoj spolsko združi”
K zgodovini tajne prostitucije v Ljubljani na prelomu stoletja
V letih pred prvo svetovno vojno se je tudi Ljubljana otepala s problemom prostitucije. V mestu so problem “uredili” sele leta 1905, ko je občinski svet sprejel navodila, kako nadzorovati prostitucijo. Z njimi so mestne oblasti prevzele zdravstveni in policijski nadzor tako nad kasarnirano kot tudi individualno prostitucijo. Številni primeri iz vsakdanjika pa nas prepricajo, da pri tem niso bile preveč uspešne. Tajna prostitucija je bila namreč razširjena po vseh, praviloma malo bolj zakotnih delih mesta. Poleg Tivolija ter samotnih in temačnih ulic, so bila najbolj priljubljena shajališča ljubljanskih pocestnic razne šupe, barake in kozolci. Nekatere so najstarejšo obrt opravljale tudi v stanovanjih, po gostilnah in v hotelih. Seveda pa si prostitucije prav tako ne moremo predstavljati brez zvodništva.
Kako so ženske na Slovenskem v 19. stoletju stopale v javno življenje
Prispevek k zgodovini žensk v slovenskem prostoru 1848-1900
Slovenski zgodovinski pregledi skoraj ne omenjajo žensk, čeprav so ženske na Slovenskem – kot drugod v Evropi – v l9. stoletju številčno prevladovale nad moškimi in je “žensko vprašanje” v drugi polovici 19. stoletja že zaposlovalo slovenski tisk in politične veljake. Avtor sledi postopnemu vstopanju žena v javno življenje posebej po letu 1861, ko se ženske vključijo v delo narodnih društev in aktivno sodelujejo pri narodnih prireditvah. Hkrati podrobneje predstavlja različna razmišljanja o “ženskem vprašanju”, ženski izobrazbi in ženskem zaposlovanju, ki so jih objavljali slovenski časopisi.
“S cugom do Bremna in z barko do noviga Jorka”
Izseljenčevo doživljanje poti v Ameriko
Za spoznavanje in razumevanje doživljanja izseljencev na poti od doma do novih krajev bivanja, v našem primeru Združenih držav, so pomembna misijonarska in izseljenska pisma, ki so se v glavnem ohranila v tiskani obliki v časopisju in revijah. Zlasti so številna za drugo polovico l9. stoletja. Z njihovo pomočjo spoznamo nekaj spominskih opisov poti po kopnem do evropskih pristanišč Bremen, Le Havre, Rotterdam, Liverpool in nato z jadrnicami in parniki prek Atlantika do New Yorka v času do prve svetovne vojne.
Življenje kot ga piše dota
Vloga poročnih prejemkov v življenju kranjskega in slovenještajerskega plemstva v 14. stoletju
V razpravi se avtor ukvarja s problematiko materialnih prejemkov plemstva, ki sta jih dobila mož in žena ob poroki (dota, jutrna zaženilo, izboljšava). Obravnavano časovno obdobje sega od ok. 1280 do 1410, prostorski okvir pa zajema deželo Kranjsko in tisti del Štajerske, ki sodi danes v Slovenijo. Podrobneje so obdelana pravna določila, dejansko poslovanje s poročnimi prejemki, posebnosti, pravila. Podan je poskus statusnega rangiranja plemstva s pomočjo višine prejemkov. Temeljni vir so tipične poznosrednjeveške listine.
Brižinski spomeniki kot dialoški tekst
Raziskava mreže dialoških razmerij (koncept M. M. Bahtina s pripombami P. de Mana) odpira nov pogled na Brižinske spomenike. BS II kot uvodni govor k BS III kontrastira obema karantanskima spovednima obrazcema: je tekst posvečenca in kot tak izrazito “moški” ter pripovednega značaja, medtem ko sta drugi dve besedili besedili vsakogar, njuno izgovarjanje pa pomeni dejanje očiščenja od grehov. V razpravi so tudi upoštevana dognanja zgodovine mentalitet.