Darja MIHELIČ
VSAKDAN SREDNJEVEŠKEGA KOPRA V ODSEVU MESTNIH STATUTOV
Koprski statuti iz 1423 so po vsebini razdeljeni v štiri dele (»knjige«). Skupaj vsebujejo 244 statutarnih določil (»poglavij«), ki so celovito urejala bistvene plati javnega in zasebnega življenja v mestu in njegovi okolici. Prispevek se osredotoča na nekatere vsebine vsakdanjega življenja, ki jih urejajo statuti, in skozi statutarne odloke konkretizira in dopolnjuje podobo nekdanje civitas Iustinopolis.
Boris GOLEC
»DEJANJE JE, RAZEN NEKAJ ŽENSKAM, V JAVNOSTI TAKO REKOČ NEZNANO«
O prepovedanem razmerju in njegovem sadu v »malo boljši hiši« v začetku 19. stoletja
Leta 1805 se je Janezu Antonu Vidicu, ovdovelemu 63-letnemu mitničarju na Kostanjevici na Krki, rodila nezakonska hči iz razmerja z 28-letno nečakinjo Jožefo, hčerko njegovega pokojnega brata. Otroka so krstili v sosednji župniji Raka, Vidic pa je ljubljanski nadškofijski ordinariat prosil za dovoljenje za poroko, a ga zaradi zapletenega in dragega postopka – o tem bi odločala Dunaj in Rim – ni dobil. V drugem delu prispevka je obravnavano socialno in gensko ozadje nesojenih zakoncev – strica in nečakinje. Šlo je za mitničarsko-trgovsko rodbino, katere korenine so segale v mesta Kamnik, Ljubljana in Radovljica, med predniki so bili mestni sodniki in svétniki, v bližnjem sorodstvu pa se je v treh generacijah od konca 17. stoletja dalje zvrstilo tudi pet duhovnikov. Tako kot Janez Anton Vidic je precej sorodnikov obiskovalo ljubljansko jezuitsko gimnazijo.
Filip ČUČEK
POPLAVA »MESTO CELJE Z NJEGOVO OKOLICO SKORAJ VSAKO LETO ENKRAT ALI CELO DVAKRAT ZADENE.«
Protipoplavni ukrepi v Celju in Savinjski dolini v prvi polovici 19. stoletja
Zaradi taljenja snega in nalivov je bila »planinska« Savinja s pritoki v preteklosti precej poplavna. V prvi polovici 19. stoletja so obilnejše poplave Savinjsko dolino prizadele v letih 1805, 1807, 1814, 1820, 1824, 1833 in 1847. Okrožni urad Celje se je vse od začetka 19. stoletja ukvarjal z reko in njenimi pritoki. Čiščenje struge, gradnjo nasipov in utrjevanje bregov so morali vse do srede 19. stoletja prevzemati prizadeti posestniki, načrte pa je izdeloval okrožni (kasneje okrajni) inženir. Toda delo je počasi napredovalo, dela so bila zgolj zasilne narave, tako da pri večjih poplavah niso bila prav posebej učinkovita.
Andrej RAHTEN
HABSBURŠKI PRESTOLONASLEDNIK NA BRIONIH
Iz celjske zapuščine slovenskega finančnega stražnika
V članku je na podlagi družinske zapuščine slovenskega finančnega stražnika Jurija Turka predstavljena imperialna doba turističnega letovišča Brioni. V središču pozornosti je prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je bil kot zagovornik krepitve vojne flote habsburške monarhije pogost obiskovalec Jadranskega morja, na Brione pa je rad zahajal tudi iz zdravstvenih razlogov. Poleg virov iz arhiva Turkovih je ovrednoteno tudi poročanje tiska, med drugim otoškega časopisa Brioni Insel-Zeitung.