Jurij ŠILC
GOSPOSTVO SMLEDNIK POD CELJSKIMI GROFI
Friderik Žovneški kupi grad Smlednik za dva tisoč mark srebra
Prispevek govori o času, ko je bila žovneško/celjska grajska politika v znamenju izjemne posestne ekspanzije. V ta čas sodi tudi pridobitev Smlednika, prvega večjega gospostva oziroma gradu na Kranjskem, kamor so se v naslednjih desetletjih začele vedno bolj usmerjati ambicije svobodnih gospodov Žovneških oz. poznejših grofov Celjskih. Ti so nadaljevali z zaokrožanjem tamkajšnje posesti in s tem položili temelje lastni posesti na Kranjskem. Pridobitev patronatne pravice nad župnijo Vodice, ustanovitev vikariatov v Smledniku in v Utiku ter kaplanije v Spodnjih Pirničah kaže na to, da so Celjski tudi na področju cerkvene teritorialne ureditve poskušali utrjevati svoje glavno kranjsko središče na gradu Smlednik. Tudi cerkev in Marijina bratovščina na Šmarni gori so v času Celjskih z nakupi in daritvami pridobili omembe vredno premoženje.
Miran APLINC
»TUDI MENE SO TAKO BREZ USMILJENJA PRITISKAVALI NA TRDE KAMNE, MEJO PA BI JAZ DANES ZASTONJ ISKAL.«
Od starih poimenovanj do hišnih številk v trgu Šoštanj
Prvotna objava članka »Vsaka ulica, trg in cesta, tudi če ima le eno hišo, mora imeti svoje ime«, leta 2017 objavljena v Zgodovini za vse, je v pričujočem članku dopolnjena s sodobnejšimi dognanji in podrobnejšo interpretacijo virov. Trg Šoštanj pod gradom z istim imenom je naselbina, ki se do industrijske dobe v drugi polovici 19. stoletja ni razlikoval od drugih trgov Spodnje Štajerske. Kljub slabi ohranjenosti relevantnih virov in posledično slabši znanstveni raziskanosti obdobja od 16. do 19. stoletja je pričujoči prispevek poskus obravnave starih ledinskih poimenovanj in uvajanja hišnih številk znotraj trške občine Šoštanj kot posledica reform države v času Marije Terezije in njenih naslednikov.
Damir GLOBOČNIK
ZGODOVINA EVROPSKIH PARLAMENTOV POZNA MALO TAKO STRASTNIH, TAKO SRDITIH BOJEV
Obstrukciji v dunajskem državnem zboru leta 1897 in v kranjskem deželnem zboru leta 1902
V osemdesetih letih 19. stoletja se je izraz obstrukcija uveljavil tudi v slovenskem političnem jeziku. Članek podrobneje opisuje obstrukcijo v dunajskem državnem zboru leta 1897 in obstrukcijo slovenskih katoliških poslancev leta 1902, ki je bila prvi primer uporabe obstrukcijske taktike v kranjskem deželnem zboru. V obeh primerih so opozicijski poslanci poleg tehnične obstrukcije posegli po t. i. divji obstrukciji (hrupno motenje normalnega zasedanja, predsedujočega v parlamentu ali govorcev nasprotne strani). Opisani obstrukciji sta bili uspešni, saj so nemški poslanci v dunajskem državnem zboru dosegli odstop ministrskega predsednika grofa Badenija konec novembra 1897, slovenski katoliški poslanci pa so od junija 1902 preprečevali normalno zasedanje kranjskega deželnega zbora. Septembra 1904 jim je s predlogom, da deželni odbor ne sme sprejemati od deželne vlade dopisov, pisanih samo v nemščini, uspelo razbiti koalicijo slovenskih liberalcev in nemških veleposestnikov ter doseči odstop deželnega predsednika.
Robert DEVETAK
»HLAČE HOČE NOSITI, V KRATKEM MORDA CELO SABLJO IN PUŠKO!«
Recepcija hlačnega krila na Slovenskem v letu 1911
Prispevek obravnava recepcijo hlačnega krila (Jupe-culotte) na Slovenskem. Šlo je za oblačilo, ki ga je leta 1911 oblikoval Francoz Paul Poiret, zelo hitro pa se je iz Francije razširilo drugod po Evropi. Zgledovalo se je po orientalski kulturi in modi, posebno pozornost pa je poželo, ker je šlo za enega prvih vidnejših in množičnejših primerov nošnje hlač pri ženskah. Odzivi na oblačilo, ki je zamajalo dotedanje ženske oblačilne vzorce, so bili po Evropi različni in so segali od podpore do zgražanja in napadov na ženske. Članek bo podrobneje predstavil, kako se je na novo modo odzvala slovenska družba, poseben poudarek pa bo namenjen povezavi fenomena s političnimi razmerami in nacionalizmom v slovenskem okolju.
Mojca ŠORN
»KDOR SE HOČE UČITI, NE SME VINCA PITI«
Protialkoholno gibanje in mladina na Slovenskem po koncu vélike vojne
Članek uvodoma predstavi treznostno gibanje s poudarkom na mladih v času prve svetovne vojne, ki je zaradi zavedanja minljivosti in stresa med drugim načela tudi etične in moralne temelje družbe. V nadaljevanju se osredini na obravnavo mladine in alkoholizma ter protialkoholno gibanje na Slovenskem v teoriji in praksi neposredno po koncu vojne, ko sta agitiranje in organiziranje v želji po postavitvi trdnih temeljev za zdravo ter uspešno prihodnost ponovno pridobila na moči in veljavi.
Darja MIHELIČ
SLOVENSKA PREHRANA IN STANDARD V LUČI PREHRANSKIH KOŠARIC
Članek razčlenjuje vsebino potrošniške prehranske košarice iz marca 1995 in prilagodi tolarske cene evrski valuti. Enako sestavljeno košarico z aktualnimi cenami primerja s tisto iz 1995. Primerjava vrednosti košarice in kupne moči potrošnika z ozirom nanjo kaže za razdobje od 1995 velik skok cen in še večji dohodkov. V sodobnem času glede na ta kriterij celó kupna moč povprečne neto pokojnine presega kupno moč povprečne neto plače iz začetka 1995.