Dušan KOS
ŽENSKA VRHNIŠKEGA SODNIKA
Podoba neke neprimerne ljubezni v zgodnji meščanski dobi
Članek je posvečen fenomenu ljubezenskih zvez med socialno in starostno različnimi osebami neplemiškega porekla ter vlogi in oblikam ljubezni v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju na Slovenskem. Temelji na analizi zveze vrhniškega trškega sodnika Janeza Nepomuka Jurkoviča in njegove tri desetletja mlajše varovanke in rejenke Uršule Cerer v letih 1799–1803. Jurkovič je noseči ljubici našel stanovanje v Ljubljani, kjer se je leta 1801 in 1803 morala zagovarjati pred ljubljanskim županom zaradi suma prostitucije. Uršulino življenje pa je odstopalo od nravstveno padlih žensk, saj je imela urejeno bivališče ter oskrbo zase in za otroka, obenem pa se je razlikovalo od drugih konkubinatov in krajših prešuštniških afer. O Uršulinih in Jurkovičevih ravnanjih in čustvih vemo celo nekaj več kot iz drugih podobnih zvez, saj se je ohranilo pet pisem, ki jih je Jurkovič v letih 1802–1803 napisal sicer nepismeni Uršuli. Njihova vsebina in zapisnik zaslišanja ne razodeva le ljubezensko-tehničnih dejanj, marveč tudi njuno skrb za otroka ter tipično bidermajersko ljubezen, ki je bila povsem različna od poznobaročne.
Daša LIČEN
MED CESARSTVOM, NACIJO IN NOSTALGIČNIMI VIZIJAMI?
Postavljanje in odstavljanje spomenikov habsburškega Trsta
V članku skušam osvetliti preteklost in sedanjost spomenikov, ki so bili v Trstu od 16. stoletja naprej postavljeni kot izrazi lojalnosti habsburški dinastiji in avstrijski državi. Spomenike razumem kot artefakte spomina. Motivi za njihovo postavljanje so bili skozi zgodovino pogojeni s specifičnimi družbenimi in političnimi okoliščinami. Podobno velja za njihovo recepcijo, potem ko so bili enkrat postavljeni. Z razmahom nacionalnih gibanj od srede 19. stoletja naprej so habsburški spomeniki dobivali nove pomenske konotacije in postajali objekt različnih, tudi nasprotujočih si svetovnonazorskih interpretacij. Marsikateri spomenik je iz tega razloga izgubil tla pod nogami, a se z nedavnim razmahom nostalgije za habsburškim imperijem vrnil v tržaški javni prostor.
Damir GLOBOČNIK
SLOVENSKA SPOMENIŠKA AFERA V CLEVELANDU
Spomeniki Ivanu Cankarju, Frideriku Ireneju Baragi in Simonu Gregorčiču v Jugoslovanskem kulturnem vrtu
clevelandska mestna občina je leta 1930 posameznim narodnim skupnostim dala na razpolago dele rockefellerjevega parka. Slovenci so se odločili v Jugoslovanski kulturni vrt postaviti spomenik pisatelju Ivanu Cankarju. Ljubljanska mestna občina je na začetku leta 1933 poklonila odlitek Cankarjevega kipa, ki je delo kiparja Petra Lobode (1894–1952). Nabiranje prostovoljnih prispevkov za postavitev Cankarjevega spomenika je slabo napredovalo. Septembra 1935 so odkrili spomenik škofu Frideriku Ireneju Baragi. Tik pred odkritjem Cankarjevega spomenika in spomenika Simonu Gregorčiču so ugotovili, da so Cankarjev kip ukradli iz mestnega skladišča. Katoliški tabor je za tatvino obtoževal socialiste, ki so si prizadevali za postavitev Cankarjevega kipa v Slovenskem narodnem domu. Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta je clevelandskem kiparju slovenskega rodu Rudolfu A. Mafki naročil, naj po fotografijah Lobodovega kipa izdela nov kip Ivana Cankarja. Cankarjev spomenik so odkrili 25. julija 1937.
Miran APLINC
»VSAKA ULICA, TRG IN CESTA, TUDI, ČE IMA LE ENO HIŠO, MORA IMETI SVOJE IME.«
Od hišnih številk do poimenovanja ulic in trgov v Šoštanju
Članek, ki obravnava poimenovanje šoštanjskih ulic, zajema prvotno numeracijo in prvo poimenovanje 1931, preimenovanje v času okupacije in vnovično poimenovanje 1953 ter spremembe do današnjega časa. Šoštanj je bil od druge polovice 19. stoletja gospodarsko in upravno središče Šaleške doline. S podelitvijo mestnih pravic 1911 so nastali pogoji, ki so omogočali poimenovanje ulic in trgov, vendar takrat do tega še ni prišlo. Do prvega poimenovanja ulic in trgov pride leta 1931 tudi kot posledica rasti in urbanizacije, ki pa je kasneje predvsem na račun rasti sosednjega Velenja upadala. Trend tega upadanja je bil zaustavljen šele pred nekaj leti. Imena za šoštanjske ulice so bila v preteklosti izbrana po pomembnih osebnostih slovenske in jugoslovanske zgodovine. Po koncu druge svetovne vojne so bila nekatera poimenovanja izbrana po padlih borcih partizanskega gibanja, revolucionarjih, komunistih in narodnih herojih. Zaradi preglednosti so vsa poimenovanja obravnavana kronološko.
Mateja SLOVENC
»KDOR JE ŠEL S ČASOM, LAHKO ŽIVI«
Čezmejni kmetijski nakupi v času Jugoslavije
Čezmejni kmetijski nakupi v času Jugoslavije so posredno vplivali na današnje stanje slovenskega kmetijstva. V prvem delu prispevka sta opisana agrarna politika Jugoslavije in položaj kmeta, ki je imel zemljo v zasebni lasti. S pomočjo literature o jugoslovanskem gospodarstvu in informacijah sogovornikov so predstavljene razmere, ki so nekaterim kmetom gmotno omogočile tudi večje kmetijske nakupe. V nadaljevanju se prispevek osredotoča na kmete, ki so živeli blizu meje, saj so ti lahko prvi prehajali mejo. Sledi poglavje o značilnostih čezmejnih kmetijskih nakupov v času Jugoslavije skozi prakse nakupovalcev in oris njihovih posledic.