| Avtorji: | Članki:
»SERILNIK« – PREPROST IZRAZ ZA STRANIŠČE |
 |
POL OČENAŠA ZA UMOR
Avtor opisuje in raziskuje umor štirinajstletnega Boštjana Svetka, ki ga je zaradi 6 goldinarjev do smrti zabodel njegov nekdanji sošolec Blaž Sorčan. Zločin se je zgodil 19. februarja 1834 v Savinjski dolini v bližini Podvina, kjer je bil doma umorjeni. Morilca so preiskovalci zelo hitro odkrili, saj je bil v svojem okolju znan kot problematičen, divji in hudoben, omenjenega dne pa ga je več ljudi videlo s Svetkom. Ostarelim staršem je že zgodaj zrasel čez glavo, se klatil naokoli, igral na srečo in tudi občasno kradel. Z Boštjanovim denarjem si je nameraval kupiti puško. Blaža Sorčana so po preiskavi obsodili na 15 let težke ječe, ki je mladega morilca, če jo je slučajno preživel, zagotovo popolnoma uničila in ga dokončno naredila za izobčenca z druge strani zakona.
»SERILNIK« – PREPROST IZRAZ ZA STRANIŠČE
Kako lahko tudi najbolj potrebna skrita reč pripomore k bogastvu knjižnega jezika
Vzdrževanje čistoče je bilo nekdaj nekaj, čemur ljudje niso posvečali nobene pozornosti, saj zavedanja o pomembnosti higiene predvsem med preprostim ljudstvom sploh ni bilo. Predvsem na podeželju so bile higienske razmere obupne. Da je bil razvoj na področju higiene zelo počasen , priča tudi podatek, da Slovenci do srede 19. stoletja tudi izraza za stranišče še nismo imeli. Naši predniki so za »posvečeni« prostor uporabljali tujke. Dokler pa se ni dokončno uveljavil knjižni izraz stranišče, so bili ponekod v uporabi tudi lokalni izrazi, uporabljani v ozkih krogih uporabnikov. Večine izrazov verjetno ne bomo nikoli izvedeli, en, do sedaj nepoznan, pa se je slučajno pojavil v končni izjavi ob poravnavi spora med dvema sosedoma v Ilirski Bistrici.
PODZEMELJSKA POŠAST
Trtna uš je škodljivec, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja prizadejal ogromno škodo vsem vinogradniškim deželam po Evropi. Iz Amerike so jo pripeljali vinogradniki sami, ki so poskušali dobiti sorto odporno na oidij.
Trtna uš je v dvojno monarhijo prišla s sadikami iz Velike Britanije s »pomočjo« strokovnjakov državne sadjarske in vinogradniške poskusne postaje iz Klosterneuburga pri Dunaju, ki je bila idealno mesto za razširjanje trtne uši po vinogradniških območjih Avstro-Ogrske. Kljub strogim ukrepom, ki bi morali preprečiti nadaljnje raznašanje, je žuželka uspela nekako premagati velike razdalje in se naseliti skoraj v vseh predelih, kjer je rasla vinska trta.
Na Slovenskem so trtno uš prvič opazili istočasno v okolici Pirana in na Bizeljskem leta 1880. Po začetnem nezaupanju in oklevanju so se začeli proti tej nadlogi boriti s sajenjem proti trtni uši odpornih ameriških trt, ki naj bi zagotovile nadaljevanje vinogradništva na prizadetih območjih.
TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA
Prispevek govori o tretji porotni razpravi v Ljubljani po ponovni uvedbi porotnih sodišč. Leta 1870 je časnik kranjskih liberalnih Nemcev Laibacher Tagblatt (1868-1880) v nekem dopisu o začaranem krčmarju iz Koroške žalil mežnarja iz Brezij. Ta je tožil odgovornega urednika Laibacher Tagblatta O. Bamberga. Obravnava je zbudila veliko pozornosti v tedanjih časnikih (Novice, Slovenski narod, Zgodnja danica in Laibacher Tagblatt), saj je bila del boja med slovensko in nemško stranko na Kranjskem. Zastopnik tožnika je imel vidno mesto v slovenski stranki, zagovornik obtoženca pa v nemški stranki, ki je sledila liberalnim tendencam po zmanjševanju cerkvenih privilegijev v habsburški monarhiji. Obravnava se je končala z oprostilno sodbo.
KAJ POMENI NACIONALNI BOJ?
Primer iz Spodnje Štajerske okoli leta 1900
Avtor na primeru ptujskega odvetnika in vnetega slovenskega nacionalista dr. Antona Brumna, ki je od začetka 20. stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne, bojeval privatno vojno s ptujskim županom Josefom Ornigom, zastavonošo nemške stranke na Ptuju, raziskuje zagrizene in dolgotrajne nacionalne boje na Spodnjem Štajerskem. V teh bojih sta obe strani obilno zlorabljali vsa razpoložljiva pravna sredstva, s pogosto minornimi in smešnimi medsebojnimi obtoževanji pa sta preko svojih »ljudi« v državnem zboru »obremenjevali« tudi tedanjo visoko politiko v Avstroogrski.
ZGODOVINA SMO LJUDJE
Značilnosti slovenske biografike
Avtorica v prispevku poskuša opredeliti bistvo biografike in povzeti najpomembnejša dela slovenskih avtorjev, ki so svoja dognanja in praktične izkušnje na področju etnologije, zgodovinopisja in muzejske aplikacije tudi publicirali. Ugotavlja, da ima slovenska biografika dolgo tradicijo zlasti pri proučevanju znanih in v javnosti delujočih Slovencev, medtem, ko so znanstveno biografijo z novimi metodološkimi prijemi proučevanja življenja tako imenovanega »malega človeka« razne družboslovne in humanistične vede razvile šele v zadnjih nekaj desetletjih.