Ustanovni občni zbor Zgodovinskega društva v Celju (v začetku občasno Zgodovinskega društva za Celje), je bil 29. 5. 1979 v sejni sobi stavbe družbenopolitičnih organizacij v Gledališki ulici 2, njegov prvi predsednik pa je postal Janez Šumrada. Društvo je bilo v register vpisano 21. 11. 1979, 10. 9. 1997 pa se je na predlog Janeza Cvirna preimenovalo v Zgodovinsko društvo Celje.
| Predsedniki/predsednice ZDC | Tajniki/tajnice, podpredsedniki/podpredsednice ZDC | |
 | Janez Šumrada (29. 5. 1979–26. 5. 1981) | Jože Vurcer |
 | Andreja Rihter (27. 5. 1981–10. 3. 1983) | Jože Vurcer |
 | Rolanda Fugger Germadnik (11. 3. 1983–27. 2. 1985) | Tanja Badovinac |
 | Jože Vurcer (28. 2. 1985–17. 11. 1990) | Janez Cvirn |
 | Branko Goropevšek (29. 10. 1992–11. 12. 1996) | Marija Počivavšek |
 | Janez Cvirn (12. 12. 1996–19. 11. 1998) | Bojan Cvelfar |
 | Bojan Cvelfar (20. 11. 1998–31. 1. 2003) | Marija Počivavšek, Aleksander Žižek |
 | Marija Počivavšek (1. 2. 2003–28. 2. 2008) | Tone Kregar |
 | Tone Kregar (1. 3. 2008–30. 3. 2016) | Marija Počivavšek |
 | Aleksander Žižek (31. 3. 2016–19. 4. 2022) | Marija Počivavšek |
 | Damir Žerič (20. 4. 2022–) | Marija Počivavšek |
Častni člani Zgodovinskega društva Celje
 | Janko Orožen (10. 12. 1891, Turje-30. 9. 1989, Celje), častni član leta 1979 Prvo znanje je nabiral v enorazredni osnovni šoli v domačem Turju, leta 1907 pa se je vpisal na mariborsko učiteljišče, ki ga je uspešno končal štiri leta kasneje. Kot privatist je na celjski gimnaziji leta 1913 opravil gimnazijsko maturo in si pridobil formalne pogoje za univerzitetni študij. V Pragi je vpisal študij prava, a ga je že po enem semestru opustil zaradi finančnih težav. Vrnil se je v domovino, kjer je do začetka prve svetovne vojne opravljal pedagoško delo. V prvi svetovno vojni se je boril na vzhodni in soški fronti. Kot prostovoljec se je priključil t.i. češki legiji, s katero je odšel na solunsko fronto. Po končani vojni se je aktivno vključil v boj za slovensko severno mejo. Leta 1919 se je vpisal na novoustanovljeno Univerzo v Ljubljani, kjer je na filozofski fakulteti čez štiri leta diplomiral iz slovenščine, zgodovine in geografije. Od 1921 – 1924 je poučeval na gimnaziji v Murski Soboti, potem se je ustalil v Celju, kjer je do okupacije poučeval na celjski gimnaziji. Med drugo svetovno vojno so ga najprej zaprli, potem pa izgnali v Srbijo, kjer je učil otroke slovenskih izgnancev. Svoje delo na celjski gimnaziji je opravljal od konca vojne do upokojitve leta 1954. Po veliki povodnji Savinje, ki je poškodovala precej dragocenega arhivskega gradiva, se je posvetil urejanju celjskega mestnega arhiva. Ko se je ta organiziral kot samostojni zavod, je bil njegov upravnik od 1958 do 1965, ko se je dokončno upokojil. Umrl je 30. septembra 1989, star skoraj 98 let. Za svojo dejavnost je bil odlikovan s češkoslovaškim Redom belega leva, z jugoslovanskim Redom zaslug za narod s srebrnim vencem, bil častni doktor Dunajske univerze in vodja slovenskega oddelka dunajske univerzitetne knjižnice. Janko Orožen je bil častni občan Občine Hrastnik in Mestne občine Celje. (OROŽEN, Janko | Obrazi slovenskih pokrajin ) |
 | Ivan Mlinar (18. 12. 1897, Loka pri Zidanem Mostu-29. 8. 1980, Celje), častni član leta 1979 Po osnovni šoli je končal celjsko gimnazijo. Na njegovo študijsko in poklicno odločitev – zgodovino – je v gimnaziji vplival prof. Emilijan Lilek. Po diplomi na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1925 je nastopil prvo službo na Ptuju kot vzgojitelj v dijaškem domu, leto kasneje pa na gimnaziji v Murski Soboti. Od leta 1928 je poučeval na gimnaziji v Celju. Pred vojno je kot član Muzejskega društva Celje vodil arheološka izkopavanja na antičnem najdišču v Orešju (1938-1939). V zgodovini se je sicer omejil na posamezna obdobja, ohranjal pa je celostni pregled nad dogajanji v stroki. Napisal je več razprav na temo domačega Zidanega Mosta, Radeč in Belih Slapov pri Hrastniku, kasneje pa tudi srednjeveškega gradu Svibno. Leta 1964 je v Celjskem zborniku objavil razpravo, ki je na duhovit način podala razlago vrste slovenskih krajevnih imen. Za letna poročila gimnazije je objavil vrsto sestavkov, najobširnejši je spis o zgodovini celjske gimnazije, ki poleg splošnega dela vsebuje tudi življenjepise pomembnih profesorjev in dijakov od ustanovitve (1808) do leta 1957. Napisal je tudi prispevek o zgodovini Celjskega pevskega društva, ustanovljenega leta 1895. Po upokojitvi je zbiral gradivo za zgodovino Sevnice, vendar mu je pešanje vida dokončanje dela preprečilo. ( MLINAR, Ivan | Obrazi slovenskih pokrajin , Ivan Mlinar (zgodovinar) – Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) ) |
 | Vasilij Melik (17. 1. 1921-28. 1. 2009, Ljubljana), častni član leta 2001 Po klasični gimnaziji je ob izbruhu druge svetovne vojne vpisal primerjalno književnost, zgodovino in geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je diplomiral leta 1943. Zaradi znanja jezikov se je po vojni najprej zaposlil kot prevajalec v ljubljanski podružnici tiskovne agencije TANJUG, že konec 1945 pa v Mestnem arhivu in Slovanski knjižnici kot pomočnik arhivarja in bibliotekar. Leta 1947 je postal asistent v historičnem seminarju Filozofske fakultete in začel hkrati predavati slovensko zgodovino na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, v letih 1952–59 pa je zasedal mesto predavatelja gospodarske zgodovine na Ekonomski fakulteti. Ko so konec petdesetih let ta predmet ukinili, se je vrnil na matično fakulteto in na Oddelku za zgodovino in od leta 1960 kot docent, od leta 1969 kot izredni, od leta 1974 pa kot redni profesor poučeval do upokojitve leta 1991. Doktorsko disertacijo o Volilnih sistemih na Slovenskem 1861–1918 je zagovarjal leta 1959 in bil šele drugi povojni doktor zgodovine na ljubljanski univerzi. Disertacija je v poznejših letih prerastla v temeljno monografijo Melikovega raziskovalnega dela – Volitve na Slovenskem 1861–1918 –, v kateri je podrobno analiziral staroavstrijski volilni sistem v omenjenem obdobju, obenem pa predstavil vse glavne politične, gospodarske in nacionalne probleme razcepljenega slovenskega naroda v ustavni dobi habsburške monarhije. Poglavitni predmet njegovega raziskovanja je slovenska zgodovina od srednjega veka dalje, s posebnim poudarkom na 19. stoletju. Temu obdobju je posvetil tudi pomembno monografijo, ki jo je 1966 izdal s Ferdom Gestrinom pod naslovom Slovenska zgodovina od 1792–1918, in niz uvodnih študij k spominom vidnih kranjskih politikov: Josipa Vošnjaka, Ivana Hribarja, Frana Šukljeta in Ludvika Ravniharja. Omeniti velja, da Melika ni zanimala samo politična, upravna, kulturna in gospodarska zgodovina, temveč je posvetil mnogo pozornosti zgodovini drobnega vsakdana. Med 1974 in 1976 je bil prodekan, nato pa do 1977 dekan Filozofske fakultete. Več kot četrt stoletja je urejal Zgodovinski časopis (1973–2000). Od konca šestdesetih let se je ukvarjal s številnimi projekti in se redno udeleževal domačih in tujih znanstvenih srečanj, kar mu je prineslo tudi mednarodni prestiž, kot kažeta Gindeleyeva nagrada, ki mu jo je 1991 podelila avstrijska raziskovalna skupnost, in avstrijski častni križec za znanost in umetnost, ki ga je dobil leto dni pozneje. Leta 1993 je postal izredni, 1997 pa redni član SAZU, na začetku leta 2002 je dobil tudi srebrni častni znak Republike Slovenije. (Vasilij Melik – sazu.si) |
| (So)organizacija znanstvenih srečanj | |
| 12. 9. 1980 | Posvetovanje o vlogi taborskega gibanja v slovenski zgodovini, Žalec |
| 9.–2. 10. 1982 | XXI. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Celje |
| 6.–4. 7. 1986 | XVIII. simpozij Modinci: Vpliv in učinki tiskarstva in tiskov v panonskem prostoru do jožefinskih reform, Celje |
| 19.–20. 4. 1995 | Celjsko gimnazijsko vprašanje 1895–1995, Celje |
| 30.–31. 5. 1996 | 150 let železnic na Slovenskem, Celje |
| 1.–3. 10. 1997 | Meščanstvo v Srednji Evropi v 20. stoletju, Celje |
| 9.–2. 10. 2004 | XXXII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev: Ženske skozi zgodovino, Celje |
| 9. 4. 2005 | Simpozij o življenju in delu dr. Štefana Kočevarja, Središče ob Dravi |
| 19. 6. 2008 | Zgodovina alkohola in tobaka na Slovenskem, Celje |
| 16.–18. 10. 2008 | XXXIV. zborovanje slovenskih zgodovinarjev: Evropski vplivi na slovensko družbo, Rogaška Slatina |
| 20. 10. 2008 | Korotan v srcu – Osem desetletij Kluba koroških Slovencev, Celje |
| 22. 11. 2008 | Simpozij o dr. Ivanu Dečku, Središče ob Dravi |
| 6.–9. 7. 2010 | XL. simpozij Modinci: Regulacija okolja od konca 18. do začetka 20. stoletja, Celje |
| 8. 12. 2011 | Znanstveni simpozij ob 120-letnici rojstva prof. Janka Orožna, Celje |
| 14. 12. 2017 | Simpozij Johann Gabriel Seidl (1804–1875), Celje |
| 27. 9. 2021 | »In te sanje so postale resnica!« Dr. Juro Hrašovec – prvi slovenski župan Celja, Celje |