Osrednja Knjižnica Celje je 14. decembra 2017 v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Celje in Pokrajinskim muzejem Celje organizirala simpozij o avstrijskonemškem pesniku, pisatelju, dramatiku, narodopiscu, zgodovinarju in arheologu Johannu Gabrielu Seidlu.
Odločitev, raziskati življenje in delo pesnika in znanstvenika, ni bila povsem naključna, saj je J. G. Seidl v Celju »preživel svoja najbolj plodna pesniška leta«. Takrat na Dunaju že dodobra uveljavljen mlad pesnik, je svojo prvo zaposlitev dobil leta 1829 v Celju kot profesor na tedanji gimnaziji. V Celje je prišel skupaj s svojo ženo. Kmalu za tem sta se mu v Celju rodila tudi oba otroka. Zase je Seidl večkrat dejal, da so bila leta, ki jih je preživel v »majhnem podeželskem mestecu na jugu Štajerske« najlepša leta v njegovem življenju. Idilična okolica mesta mu je bila navdih za njegovo pesniško ustvarjanje. V Celju in okolici pa so njegovo zanimanje vzbudile zgodbe o grofih Celjskih in antične najdbe. V času svojega bivanja v Celju je prepotoval dobršen del Štajerske in Kranjske, svoje vtise pa je ovekovečil v potopisih in časopisnih člankih. Zanimale so ga tudi navade ljudi in ljudsko izročilo, tako so nastale njegove zgodbe o Veroniki Deseniški, Žički kartuziji itd. Tematiki z območja Štajerske in Kranjske se je J. G. Seidl v svojih delih posvečal tudi po svoji vrnitvi na Dunaj (1840), kjer je bil imenovan za kustosa dvorne zbirke novcev in starin.
Namen simpozija je bil zbrati nabor prispevkov iz različnih znanstvenih disciplin, ki so obravnavali in ovrednotili Seidlovo življenje in delo. Našemu vabilu se je prijazno odzvalo devet predavateljev, ki so napisali in na simpoziju predstavili svoje prispevke s področja zgodovine, literarne zgodovine, domoznanstva, arhivistike, epigrafike in muzeologije.
Pričujoči zbornik vsebuje devet prispevkov, ki obravnavajo življenje in delo Johanna Gabriela Seidla s stališča vseh šestih omenjenih področij.
Alenka Hren Medved, urednica
Matjaž Birk, Sašo Zver Johann Gabriel Seidl v luči izbranih primerov iz avstrijskega literarnega zgodovinopisja
Alenka Hren Medved Johann Gabriel Seidl in pomen njegovih del za domoznanstvo Celja in celjske regije
Julijana Visočnik Johann Gabriel Seidl, epigrafik
Tadeja Melanšek, Simon Očko, Uroš Turnšek Vsakdanjik profesorja na gimnaziji v luči zaslužka – Johann Gabriel Seidl kot profesor v Celju
Peter Weiss Johann Gabriel Seidl in drugi nemško pišoči o Zgornji Savinjski dolini v 18. in 19. stoletju
Janja Jedlovčnik Seidlov opis zdravilišča na Dobrni iz leta 1837
Taja J. Gubenšek Cesarska pesem kot primer učne vsebine v nekdanjem učnem načrtu in v sodobnem pedagoškem programu v Mestnem muzeju Ljubljana in Slovenskem šolskem muzeju
Darjan Lorenčič, Peter Gračner Johan Gabriel Seidl in himna Bog ohrani, Bog obvarji
Miha Šimac Nekaj drobcev o Seidlovi arhivski zapuščini doma in na tujem
Cena zbornika je 16 EUR.