»PFUJ! TO JE GERDO!« - monografija, 2008, 180 strani

#polajnarZgodovinar mag. Janez Polajnar, rojen leta 1977 v Postojni, zaposlen v Mestnem muzeju Ljubljana, je leta 2002 diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Istega leta je na Filozofski fakulteti vpisal magistrski študij, svoje delo pa usmeril v raziskovanje nravstvene zgodovine ob koncu 19. stoletja. Magistrsko nalogo z naslovom Nravstvene razmere na Slovenskem ob koncu 19. stoletja je uspešno zagovarjal leta 2007. V zimskem semestru 2003–2004 je kot avstrijski štipendist raziskovalno-študijsko delo opravljal na Dunaju. Izsledke raziskovalnega dela objavlja v znanstvenih publikacijah in predstavlja na znanstvenih simpozijih doma in v tujini. Prispevke objavlja tudi v osrednjih tiskanih medijih in na Radiu Slovenija.

naslovnica mK zgodovini morale na Slovenskem v dobi meščanstva

Privlačno napisana, izvirna, sistematična, metodološko moderna in problemsko zasnovana študija Janeza Polajnarja je gotovo nadvse dobrodošla noviteta ob dejstvu, da celovite in poglobljene raziskave nravstvene zgodovine na Slovenskem v času meščanstva doslej v slovenskem zgodovinopisju še ni bilo. Avtor je na podlagi virov in relevantne literature rekonstruiral mozaik nekdanje podobe moralnosti ter opozoril na pomen, veljavo in delovanje tako meščanske kot katoliške morale na prelomu 19. in 20. stoletja. Predstavil je poglede in nauke meščanskih in katoliških moralistov, njihove zahteve, prepovedi in pričakovanja, na drugi strani pa je lepo slikal različne prakse iz vsakdanjega življenja, ki nadvse nazorno prikazujejo razkorak med priporočljivim in dejanskim.

Stoletje meščanstva je postavljalo svoja družbena pravila, norme in omejitve tudi na področju spolnosti. Omejitvam in nadzoru seksualnosti je namenilo prav posebno mesto. Ob poudarjanju meščanske dostojnosti se je ob nevšečnem vprašanju spolnosti uveljavil sporazum brez besed. O spolnosti naj se torej ne razpravlja – ne v šoli, ne v družini in ne v javnosti. Skratka, zatre naj se vse , kar bi kakorkoli spominjalo ali namigovalo na seksualnost in pohujšanje. Vzpostavila se je t. i. “zarota molka”. Ob značilno strogem nadzorovanju spolnega nagona in puritanskem nadzoru in omejitvah seksualnosti, pa seveda ne gre spregledati dvojne spolne morale, v okviru katere je meščanska družba moškim (meščanom), ki so poiskali zadovoljitev svojih spolnih nagonov zunaj družbeno sprejemljivega (npr. v hiši rdečih luči ali kar pri domači služkinji), to spregledovala, medtem ko so bile ženske podvržene bistveno strožjemu družbenemu nadzoru. Skratka, avtor iz različnih zornih kotov nadvse slikovito predstavi dobo neprestanega vcepljanja strahu pred pohujšanjem, poudarjanja vrednosti deviškosti in sramežljivosti in seveda neprestanega opominjanja na velikost in umazanost greha nečistosti.