|
|
MI, LONČARSKI MOJSTRI IN POMOČNIKI V TRGU LJUTOMER BORDELSKA DRAMA V POZNI CESARSKI AVSTRIJI NA SEKSUALNI FRONTI »POŠTENI MOŽJE, ALI VAM PRINESEMO ČOMPE ALI POLENTO?« AFŽ ALI »ABSOLUTNO ‘FERDERBANA’ ŽENSKA!« »BIL JE RES VZOREN UČITELj, CELO OD SLOMŠEKA ČISLAN« |
 |
Aleksander ŽIŽEK
MI, LONČARSKI MOJSTRI IN POMOČNIKI V TRGU LJUTOMER
Ljutomerski lončarji so imeli obilo težav z vsiljivimi ormoškimi sosedi, ki so svoje cehovsko ozemlje in število vključenih delavnic (mojstrov) večkrat prebrisano razširili na škodo Ljutomerčanov, velikokrat pa je prišlo do sporov tudi zaradi prodaje izdelkov na sejmih in proščenjih – zlasti v okoliških krajih Sv. Tomažu, Sv. Miklavžu in na Kogu (pri Sv. Bolfenku), ki sta si jih lastila oba ceha. Verjetno je pri tem odigrala svojo vlogo tudi simbolična »teža« mestnega Ormoža proti »trškemu« Ljutomeru.
Nancy M. WINGFIELD
BORDELSKA DRAMA V POZNI CESARSKI AVSTRIJI
Proces proti Regine Riehl
Odmevno sojenje zoper 46-letno Regine Riehl, lastnico javne hiše judovskega rodu, obtoženo kaznivih dejanj pri vodenju svojega bordela, se je na Dunaju začelo 2. novembra 1906. Z zanimanjem so ga spremljali prebivalci cesarske prestolnice in drugod po Avstriji. Proces proti Riehlovi je opozoril na problem prostitucije in odgovorne prisilil k razmisleku o reformi regulatornega sistema, ki je omogočal zlorabe. Nazadnje je postal izhodišče razprav o pomenu reguliranja prostitucije, ki so se nadaljevale do propada monarhije in vplivale na spremembe ureditve prostitucije po celi Avstriji. Kljub pomanjkljivostim so bili številni policijski in drugi uradniki še naprej prepričani, da so bile v primerjavi s tolerirano prostitucijo druge rešitve še slabše.
Tamara SCHEER
NA SEKSUALNI FRONTI
Beograd, Cetinje in Lublin pod avstroogrsko okupacijo v prvi svetovni vojni
Avstro-Ogrska je med prvo svetovno vojno zasedla Srbijo (1915-1918) in Črno goro (1916-1918). Prispevek obravnava odnos okupacijskih sil do prostitucije in spolno prenosljivih bolezni med lastnimi vojaki, častniki in ženskim delom podpornih enot ter med lokalnim prebivalstvom. Vojska je okupirana območja uporabljala kot cone, namenjene ohranjanju reda in miru v zaledju, prostor za izrabo delovne sile in virov ter kot sanitarni kordon. Kljub temu so v prestolnicah Beogradu in Cetinju nastale razmere, navidezno podobne mirnodobnim, ki so pospešile širjenje prostitucije in spolno prenosljivih bolezni. V prispevku obravnavam razsežnosti razprave o tej problematiki in predlagane protiukrepe. Vojaški zdravniki so o tej temi redno poročali, zato je pritegnila pozornost javnosti. Ob upoštevanju razmer na zasedenem sovražnem ozemlju v prispevku prikažem, kako se je kljub tradicionalnim stereotipom glede spola med vojno spreminjal odnos do morale in kakšna je bila vloga vojske pri tem.
Jernej KOMAC
»POŠTENI MOŽJE, ALI VAM PRINESEMO ČOMPE ALI POLENTO?«
O preskrbi v vsakdanjem življenju prebivalcev Bovškega v zaledju frontne linije v letih 1915-1917
Začetek vojne med Avstro-Ogrsko in Italijo je močno zarezal v življenje prebivalcev vzdolž meje z Italijo. Po evakuaciji vojnega območja so na Bovškem ostali delno naseljeni le še trije kraji. Življenje v teh krajih je v letih 1915-1917 postalo izredno oteženo, saj je vojska zasedla vse uporabne površine v zaledju, prebivalstvo pa se je na vse načine moralo znajti, da je preživelo. Življenje med vojno je bilo življenje v pomanjkanju – nekateri prebivalci so se do določene mere zanesli na državno podporo, spet drugi so se znašli na druge načine. Različne oblike trgovanja so vsakodnevno potekale v zaledju Bovškega. Stalne interakcije med vojsko in civilisti so v nekaterih primerih dosegle tudi intimno sfero. Opozorila in prepovedi niso zalegli in marsikje se je zaslišal jok nezakonskih otrok. Življenje v frontnem zaledju se je torej v glavnem vrtelo okrog preskrbe, ki je pogosto pomenila kar ločnico med življenjem in smrtjo.
Tjaša KONOVŠEK
AFŽ ALI »ABSOLUTNO ‘FERDERBANA’ ŽENSKA!«
Morala in narodnoosvobodilno gibanje v času druge svetovne vojne
Narodnoosvobodilno gibanje je v svojih vrstah združilo tako moške kot ženske. Če je želelo uspeti, si je moralo pridobiti široko podporo prebivalstva. To je gibanju zagotovilo oskrbo s hrano, obleko, informacijami. Večinsko prebivalstvo na Slovenskem pa je bilo v tem času izrazito konservativno. Za osvobodilno gibanje je bilo torej nujno, da je kljub svojim socialističnim in revolucionarnim idejam sprejemljivo za večino. To je doseglo z vpletanjem tradicionalnih vzorcev v svoje delovanje. Ogledali si bomo prakso ločevanja bork in borcev v enotah ter prakso sestankov, na katerih sta se vršili kritika in samokritika. Konservativni elementi narodnoosvobodilnega gibanja so ključno prispevali k ustalitvi družbenih razmer ob koncu vojne.
David VIDMAR ČERU
»BIL JE RES VZOREN UČITELj, CELO OD SLOMŠEKA ČISLAN«
Peter Musi ter njegov vpliv na razvoj Šoštanja
Šoštanj, majhno mestece na današnjem spodnjem Štajerskem se lahko ponaša z bogato zgodovino, katero so ustvarile velike osebnosti, ki so se rodile ali pa delovale v tem kraju. Ob družinah Vošnjakov, družini Frana Mayerja, znanega in odlikovanega vrtnarja Alojza Kojca, kiparja Ivana Napotnika, pesnika Karla Destovnika – Kajuha, je potrebno omeniti tudi Petra Musija (1799 – 1875), znanega pedagoga, knjižničarja, hranilničarja in pisca, ki je v svojem življenju močno vplival na kulturni razvoj Šoštanja in na kasnejše delovanje bratov Vošnjakov. Od njegove smrti je minilo že več kot 140 let, zato ga skozi drobce objavljene v članku tudi rekonstruiramo.