| Avtorji: | Članki
ŽIVLJENJE LJUBLJANSKIH SIROT V DRUGI POLOVICI 18. STOLETJA “HUDIČI! LE NAGLEJTE SE ME, DA BOSTE VSAJ SITI.” ODMEVI NA PROTISRBSKE DEMONSTRACIJE 1902 V ZAGREBU V SLOVENSKEM ČASOPISJU |
 |
ŽIVLJENJE LJUBLJANSKIH SIROT V DRUGI POLOVICI 18. STOLETJA
Prispevek razkriva, kako je bilo poskrbljeno za ljubljanske sirote v drugi polovici 18. stoletja. Kljub precejšnji finančni podpori dobrotnikov in države, ljubljanska sirotišnica ni imela svojega poslopja. Od ustanovitve l. 1763, je delovala v Cesarskem špitalu na Vodnikovem trgu, l. 1773 pa je bila preseljena v Meščanski špital na Špitalski ulici. Na podlagi virov ugotavlja kakšen je bil sirotišnični vsakdan; kaj so otroci jedli, kako je bilo poskrbljeno za njihovo duhovno izobrazbo, kakšna je bila njihova obleka, kako je bilo poskrbljeno za čistočo ter kdo je skrbel za njihovo zdravje.
“HUDIČI! LE NAGLEJTE SE ME, DA BOSTE VSAJ SITI.”
O zločinu in justifikaciji cigana Simona Helda v Novem mestu
Avtor obravnava proces proti morilcu Simonu Heldu v letih 1899-1900. Helda so zaradi okrutnega umora obsodili na smrt z obešenjem ter ga justificirali 3. marca 1900. Usmrtitev je bila prava senzacija. Primer zločinca Helda pa nosi še eno dimenzijo. Krivda nevarnega in krvoločnega hudodelca je bila zaznamovana tudi s pripadnostjo ciganskemu ljudstvu, ki so mu v tem času zaradi njegove neprilagojenosti ustaljenemu načinu življenja in nespoštovanju družbenih norm in pravil, pripisovali vse najslabše. Izrazita nenaklonjenost do nadležnih ciganov je bila stalna spremljevalka Heldovega zločina in kazni. Justifikacija pa naj bi služila celo kot eksempel ciganski drhali, ki je “z ropom in krajo ustrahovala ubogega kmeta”, da naj si nikar ne drzne stopiti po njegovih krivih potih.
PROMENADA V LJUBLJANI
Promenada je bila navada, ki se je v času po francoski revoluciji vedno bolj selila izven zasebnih vrtov na ulice in tudi že v prve javne parke in drevorede. Urbanistične preureditve mest predvsem v 19. stoletju so upoštevale tudi to navado in tako so številna mesta pridobila prostore, namenjene sprehajanju – eno izmed takih mest je bila tudi Ljubljana. Sprehajanje je že od samega začetka za obiskovalce nedeljske ali pa vsakodnevne promenade imelo predvsem družabni značaj. Promenada je po drugi svetovni vojni ostala le še v pripovedovanju, v obujenih spominih in na številnih promenadnih fotografijah.
ODMEVI NA PROTISRBSKE DEMONSTRACIJE 1902 V ZAGREBU V SLOVENSKEM ČASOPISJU
Avgusta 1902 je osrednji medij srbske skupnosti na Hrvaškem Srbobran brez distance objavil članek Nikole Stojanovića o Srbih in Hrvatih v katerem je zanikal Hrvaško nacionalnost. Članek je povzročil trodnevne protisrbske demonstracije v Zagrebu, ki so se sprevrgle v nasilno uničevanje srbskih trgovin in lokalov. Slovensko časopisje je dogodke obsežno komentiralo, vendar je pri tem pokazalo, da hrvaške razmere slabo ali sploh ne pozna. Medtem ko je liberalni Slovenski narod krivil za spopade »med brati iste krvi« vero, je klerikalni Slovenec izpostavil katoliško vero kot dušo slovanstva, socialdemokratski Rdeči prapor je ostal zvest krilatici: »proletarci vseh dežel, združite se«, Slovenski časopisi na Goriškem, Tržaškem in Štajerskem pa so zgolj pozivali k enotnosti južnoslovanskih narodov.
NEODVISNOST SODSTVA NA PREIZKUŠNJI
Pravosodje in sistem politične kazenske represije v Jugoslaviji (1948-1959)
Na pragu petdesetih let je vodstvo KPJ opustilo togo posnemanje sovjetskega modela socializma. Val sprememb je zajel tudi pravosodje in kazensko pravo, ki sta se otresla stalinističnega dogmatizma, vendar je bila pot do resnične neodvisnosti sodstva in spoštovanja zakonitosti še dolga. Demokratizaciji je namreč na poti stalo načelo enotnosti oblasti, še bolj pa politični monopol komunistične partije, ki se je poistovetila z državo.