Zgodovina za vse 2/2016

 Hana HABJAN

Alenka HREN MEDVED

Gorazd STARIHA

Irena CELIN

Stanislav JUŽNIČ

 ČOKOLADNA JUHA IN PRIBOR V ETUIJU

“EDINA BUDIlKA JE DETECE MOJE, KI SANJE SPODI, KADAR KOLI ZAPOJE. DOVOLJ JE LE JOK, DOVOLJ DROBEN STOK – O BOG! PA IZ POSTELJE VRŽE TE MAJHEN OTROK.”

»BLEDI KOT ZID LAZIJO POGORELCI PO VASI BREZ DOMA, BREZ OBLEKE, BREZ ŽIVEŽA!«

»KMALU NE BO PO NAŠIH VASEH DEKLETA, DA NE BI ZNALO NA BUKVICE MOLITI!«

SPODNJEŠTAJERSKI IN PREKMURSKI JEZUITSKI MATEMATIKI IN FIZIKI

image45 
 

Hana HABJAN
ČOKOLADNA JUHA IN PRIBOR V ETUIJU
Vpogled v kulturo obedovanja v 18. stoletju na Kranjskem

Prispevek obravnava razvoj prehranjevanja plemstva v habsburških deželah in na Kranjskem v 18. stoletju in temelji na analizi zapuščinskih inventarjev plemstva na Kranjskem, nastalih v obdobju 1771–1780. V prispevku je prikazana razširjenost uporabe različnih materialov jedilnega posodja in posodja za različne vrste toplih pijač, kakor tudi jedilno okolje kranjskega plemstva. Hkrati je prikazan še način obedovanja oziroma serviranja hrane in razlike med različnimi načini postrežbe ter različnimi omizji, obenem pa še kratek vpogled v kuharske knjige.

 

Alenka HREN MEDVED
“EDINA BUDIlKA JE DETECE MOJE, KI SANJE SPODI KADAR KOLI ZAPOJE. DOVOlJ JE LE JOK, DOVOLJ DROBEN STOK – O BOG! PA IZ POSTELJE VRŽE TE MAJHEN OTROK.”
Prva leta družinskega življenja Johanna Gabriela Seidla v Celju 1829–1832

Johann Gabriel Seidl, avstrijski pesnik, literat, zgodovinar, narodopisec in šolnik, je v letih 1829–1840 poučeval na celjski gimnaziji, kjer je skupaj s svojo družino tudi prebival. Iz časa njegovega bivanja v Celju se je ohranil dnevnik, ki ga je v letih 1830–1832 pisal za svojega prvorojenega sina Karla. V njem je zelo natančno opisal svoja in ženina doživljanja, navade in skrbi ob rojstvu otroka in njegovo kasnejšo nego in razvoj. Dnevnik tako prikazuje življenjsko intimo izobraženega meščanstva, ki je v naših krajih predstavljala bolj svetel vzor, kot pa dejansko sliko razmer in navad širših slojev prebivalstva.

 

Gorazd STARIHA
»BLEDI KOT ZID LAZIJO POGORELCI PO VASI BREZ DOMA, BREZ OBLEKE, BREZ ŽIVEŽA!«
O maščevalnih požigih v predmarčni dobi.

V prispevku so predstavljeni primeri namernih požigov, ki jih je obravnavalo kranjsko deželno sodišče v Ljubljani v prvi polovici 19. stoletja. Nekaj jih je bilo plod zmedenosti in zamerljivosti neuravnovešenih posameznikov, značilni za to obdobje pa so maščevalni požigi rokovnjačev. Rokovnjači namreč pri svojih grožnjah s požigi niso ostajali le pri besedah, rdečega petelina so tudi dejansko spuščali na strehe »izdajalcev«.
Iz maščevalnosti niso požigali samo rokovnjači, ampak iz različnih povodov tudi drugi ljudje. V prispevku sta navedena primera užaljene prostitutke in zapostavljenega preužitkarja. Poseben primer so predstavljali tako ali drugače neuravnovešeni požigalci, ki bi bili danes nedvomno obravnavani drugače, kot so bili včasih. Sicer so sodniki v predmarčnem obdobju morali upoštevati tudi že dejavnik prištevnosti, vendar pa je bilo dokazovanje neprištevnosti precej težje kot danes.

 

Irena CELIN
»KMALU NE BO PO NAŠIH VASEH DEKLETA, DA NE BI ZNALO NA BUKVICE MOLITI!«
Razvoj in pomen dekliškega šolstva pod Avstro-Ogrsko: primer samostanske dekliške šole de Notre Dame v Trnovem pri Ilirski Bistrici

Članek obravnava razvoj dekliškega šolstva v Avstro-Ogrski na primeru ožjega, pretežno agrarnega prostora. Poudarek je na prikazu in analizi izobraževanja deklic, ki so bile na tem področju marsikdaj prikrajšane ter v preučevanju razlik v izobraževanju manj premožnih, zunanjih učenk in deklet iz bolje situiranih družin, torej notranjih učenk oz. gojenk. Pri tem smo se poleg literature posluževali predvsem ohranjenih šolskih katalogov. Za primerjavo podatkov smo vzeli šolsko in samostansko kroniko ter nekaj drugih (ustnih) virov iz lokalnega okolja, kar nam je pripomoglo pri natančnejši rekonstrukciji šolskega dogajanja in odpravi dosedanjih napačnih interpretacij. Analiza je pokazala, da so razlike obstajale, obstajale pa so tudi različne življenjske usode, ki so bile pogojene z (ne)pridobljeno izobrazbo. Ustanova pa ni bila pomembna le za šoloobvezne deklice, ampak je njen vpliv segal mnogo dlje. Poleg sodelovanja z lokalno skupnostjo je bil samostan tudi prizorišče družabnih dogodkov, predvsem ob obiskih mnogih veljakov, in karitativnosti.

 

Stanislav JUŽNIČ
SPODNJEŠTAJERSKI IN PREKMURSKI JEZUITSKI MATEMATIKI IN FIZIKI

Spodnja Štajerska in Prekmurje sta pripadala avstrijski provinci jezuitov stare družbe. Politično je bila Spodnja Štajerska del notranje Avstrije, kjer so imeli jezuiti poglavitno središče v Gradcu. Prekmurje je bilo kot del Ogrske bolj navezano na univerzo v Trnavi na današnjem Slovaškem.
Notranjeavstrijsko okolje je bilo med poglavitnimi središči Boškovićeve znanosti ob koncu jezuitske dobe, Ogrska pa ni veliko zaostajala. Dobro stoletje pozneje je isto habsburško okolje podprlo  statistično fiziko atomov v tedanjem predmestju Celovca rojenega Jožefa Stefana in njegovega učenca Ludwiga Boltzmanna, ki je poročil napol Slovenko.
Prispevki spodnještajerskih in prekmurskih matematikov-fizikov so prvič raziskani do podrobnosti. Jezuitski profesorji v notranji Avstriji in južno od nje so svoje znanje osredotočali v Gradcu in ga obenem prvovrstno razpredali po vsej provinci in zunaj nje v misijonih.