Zgodovina za vse 2/1999

Avtorji:

Igor GRDINA

Janez CVIRN

Andrej PANČUR

Damir GLOBOČNIK

Nataša STARIČ, Sebastjan HRIBAR

Primož KURET

Tomaž PAVLIN

Članki:

Prešeren pred Prešernom

Najbolj žalosten je ostudni lokalpatriotizem

Obrtna svoboda na zatožni klopi

Simplicissimus na slovenski način

Dvobojna afera Tacoli-Ledochowski

Delavska pevska društva v 2. pol. 19. in v začetku 20. stol. na Slovenskem

“Pri nas je ta panoga sporta še docela neznana”

Image12

Igor GRDINA

Prešeren pred Prešernom

Literarna veda je doslej poudarjala samo izjemnost pesniškega opusa Franceta Prešerna (1800 -1849) v razmerju do del slovenskih pesnikov s konca 18. in začetka 19. st. Vendar nadrobnejši pregled pokaže, da obstaja možnost Prešernovih navezav na verzifikacije Urbana Jarnika (1784 -1844), Prešernov miselni svet, za katerega je značilen romantični razkol med naturo in kulturo, pa je upesnjen že pri Štefanu Modrinjaku (1774-1827).


Janez CVIRN

Najbolj žalosten je ostudni lokalpatriotizem

(ali zgodba o nesrečnem Štajercu)

Filolog in prvi slovenski doktor indologoije dr. Karel Glaser (1845-1913), ki je v letih 1880-1901 služboval kot gimnazijski profesor v Trstu, se – kljub naporom – v slovenski tržaški meščanski družbi nikakor ni mogel uveljaviti. Eden izmed razlogov zato je tičal v močnem “lokalpatriotizmu” tržaških Slovencev, ki so v Glaserju, po rodu iz Hoč pri Mariboru, videli pritepenca


Andrej PANČUR

Obrtna svoboda na zatožni klopi

Konservativni nazori o obrtništvu v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem

Po razglasitvi obrtne svobode leta 1859 se je med obrtniki hitro pojavilo nezadovoljstvo nad novimi razmerami. S tem je postajal boj proti liberalni obrtni svobodi eden temeljnih kamnov takratnih konservativnih nazorov. Kljub temu, da je bila dejanskost pogosto milejša od prikazanih kriznih razmer v obrtništvu, so ljudje večinoma verjeli v nujni propad obrtništva v razmerah obrtne svobode. Konservativci so z reformami na vsak način hoteli preprečiti takšen tok dogodkov, pri čemer so hoteli vzpostaviti staro (cehovsko) stanovsko družbo v modernizirani obliki. V prvi vrsti so zato zahtevali, da naj bo lahko obrtnik le tisti, kateri se je obrtništva izučil in naj bo vsak obrtnik član obrtne zadruge s širokimi pristojnostmi.


Damir GLOBOČNIK

Simplicissimus na slovenski način

Karikature, ki so jih za satirične liste, Jež (1902-1909), Škrat (1903-1905) in Oso (1905-1906) risali Gvidon Birolla, Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Fran Tratnik in Miljutin Zarnik, so nastale pod vplivom karikatur in ilustracij v popularnih nemških in avstrijskih satiričnih listih (npr. Simplicissimus, Die Muskette, Der wahre Jacob, Der liebe Augustin idr.). Osa si je s Simplicissimusom delila tudi antiklerikalno usmeritev.


Nataša STARIČ, Sebastjan HRIBAR

Dvobojna afera Tacoli-Ledochowski

Afera Tacoli-Ledochowski iz leta 1900 je eden najnesrečnejših primerov dvoboja v zgodovini Avsto -Ogrske. Poročnik Tacoli je bil zaradi odrekanja dvoboju degradiran, kmalu zatem pa so obsodili tudi kapetana Ledochowskega, ki se je strinjal s protidvobojnimi stališči Tacolija. Ledochowskemu so odvzeli čin in moral je zapustiti službo v generalštabu. Oba moža sta veljala za strahopetca, bila sta popolnoma izključena iz družbe. Analiza pokaže, da je bil dvoboj od države zaščiteno kaznivo dejanje, saj sta bila obtoženca, ki sta se držala zakonov, ki so prepovedovali dvoboj, kljub temu obtožena. Afera je imela velik odmev v takratnem časopisju.


Primož KURET

Delavska pevska društva v 2. pol. 19. in v začetku 20. stol. na Slovenskem

Prva delavska društva so začela na Slovenskem nastajati v 2. pol. 19. stol. Med nalogami delavskih društev je bilo poleg prvenstvene skrbi za delavce tudi gojenje petja. Zaradi vedno bolj nemškega značaja Delavsko izobraževalnega društva, ki je bilo sprva dvojezično, je večji del pevcev ustanovil novo slovensko delavsko pevsko društvo Slavec 1884, ki je hitro postalo viden dejavnik v kulturnem in družabnem življenju Ljubljane pred prvo vojno.


Tomaž PAVLIN

“Pri nas je ta panoga sporta še docela neznana”

Glede na različne podatke, ki se pojavljajo v strokovni in laični literaturi, je namen razprave znanstveno preveriti datiranja o ustanovitvi enega starejših ljubljanskih klubov in njegovi vlogi v času do prve svetovne vojne ter isto o pričetkih igranja hokeja na ledu na Slovenskem. S primerjalno analizo že znanih podatkov in razpoložljivih virov smo postavili novo paradigmo o ustanovitvi Ljubljanskega sportnega kluba in pričetkih igranja hokeja na ledu na Slovenskem.