Revijo bo predstavil urednik dr. Borut Batagelj, sledila bo predstavitev ene izmed objavljenih razprav:
»Krošnjarjenje se je tako razpaslo po deželi, da teh posili trgovcev kar mrgoli«

Krošnjarstvo kot oblika nelojalne konkurence med svetovnima vojnama bo osvetlila dr. Marija Počivavšek, muzejska svetnica v Muzeju novejše zgodovine Celje.

Ob trgovini, ki je bila v obdobju med svetovnima vojnama relativno dobro razvita, so pomembno vlogo še vedno igrali sejmi in krošnjarstvo. Slednje je sicer temeljilo še na avstrijski obrtni zakonodaji, a bistvo je bilo v tem, da so prodajo po hišah smeli izvajati zgolj tisti, ki so imeli za to dovoljenje. So pa imele v posameznih občinah politične oblasti možnost, da iz določenih razlogov tovrstno prodajo (začasno) prepovejo. Konflikt med trgovci, ki so svojo dejavnost opravljali skladno z zakonodajo v stalnih prostorih, in med krošnjarji, ki so prodajali blago od kraja do kraja in od vrat do vrat, je namreč že star, a kot odsev nestalnega, t.j. potujočega trgovanja, se je krošnjarstvo ohranilo vse do novejšega obdobja. Še zlasti v tridesetih letih 20. stoletja, v času velike gospodarske krize, so trgovcem predstavljali omembe vredno konkurenco ravno potniki tujih trgovcev in pa domači krošnjarji, ki so s spretnim, včasih celo vsiljivim trgovanjem med ljudi širili raznorazne, včasih tudi prepovedane ter »zdravju in morali škodljive« predmete.

Predstavitev bo v četrtek, 25. avgusta 2016, ob 12. uri
v Zgodovinskem arhivu Celje, Teharska ulica 1.

Vabljeni!