{"id":86,"date":"2013-05-05T11:53:26","date_gmt":"2013-05-05T10:53:26","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/05\/zgodovina-za-vse-1-2-2012\/"},"modified":"2017-05-10T09:43:18","modified_gmt":"2017-05-10T07:43:18","slug":"zgodovina-za-vse-1-2-2012","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2-2012\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1-2\/2012"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Boris Golec<\/a><\/p>\n

Stanislav Ju\u017eni\u010d<\/a><\/p>\n

Dragica \u010ce\u010d<\/a><\/p>\n

Andreas Golob<\/a><\/p>\n

Marko Zajc<\/a><\/p>\n

Simona Le\u0161njak<\/a><\/p>\n

Dunja Dobaja<\/a><\/p>\n

Miran Aplinc<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

La\u017eni Valvasor nehote prispeva k razkritju usode zamol\u010danih pravih Valvasorjev<\/a><\/p>\n

Tudi knjige rade potujejo prek oceanov, mar ne?<\/a><\/p>\n

\u017divljenjske usode poslov<\/a><\/p>\n

Mladostna leta v Mariboru<\/a><\/p>\n

Sotla, majhna voda<\/a><\/p>\n

Srebro golk, zlato molk!<\/a><\/p>\n

Pregled razvoja zdravstvene zakonodaje v Avstro-Ogrski monarhiji v letih 1867-1918<\/a><\/p>\n

\u00bbMed onimi delavci, ki so sejali med ljudstvo narodno zavest\u00ab<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image37\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Boris GOLEC<\/span><\/p>\n

La\u017eni Valvasor nehote prispeva k razkritju usode zamol\u010danih pravih Valvasorjev<\/span><\/p>\n

O dveh \u00bbizob\u010dencih\u00ab Valvasorjeve rodbine iz srede 17. stoletja in o polihistorjevem \u010di\u0161\u010denju rodbinskega debla<\/span><\/p>\n

Prevare, ki jih je s pisanjem pisem na hannovrski in poljski dvor zagre\u0161il la\u017eni Jurij Sigmund Valvasor, so tega mo\u017ea neugotovljenega imena in izvora leta 1714 privedle v pripor. Sleparjevo izmi\u0161ljeno sklicevanje na sorodstvo z rodbino kranjskih baronov Valvasorjev je nemudoma spro\u017eilo uradno poizvedovanje o njegovi identiteti. Tako so v Gradcu zasli\u0161ali edinega tamkaj\u0161njega Valvasorja, de\u017eelnostanovskega pu\u0161karskega mojstra Gregorja Ferdinanda, ki ni vedel ni\u010d o domnevnem priprtem sorodniku, zato pa je v kratkih odgovorih na \u0161est vpra\u0161anj nehote razkril dragocena dejstva o dveh pravih kranjskih Valvasorjih in njunem potomstvu. Prvi je bil njegov o\u010de Jurij Sigmund in drugi o\u010detov bratranec Janez Ditrih, sicer pa je \u0161lo za bratranca in brata znamenitega kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641\u20131693). O njuni usodi je bilo doslej znanega zelo malo: oba sta se poro\u010dila z \u017eenskama ni\u017ejega stanu, naletela s tem na ostro nasprotovanje sorodnikov in zapustila Kranjsko. Janez Vajkard Valvasor v rodovniku rodbine Valvasor zato ni upo\u0161teval njunega potomstva, ampak je zgolj lakonsko zapisal, da sta se izselila iz de\u017eele, in ju ozna\u010dil kot pokojna. Zdaj se je izkazalo, da je bila usoda obeh zape\u010datena v istem letu 1657, da nobeden od njiju ni od\u0161el dale\u010d in da so se njuni sinovi v za\u010detku 18. stoletja po naklju\u010dju sre\u010dali v Gradcu. Dragoceni novi podatki v kratki izjavi gra\u0161kega pu\u0161karskega mojstra Valvasorja iz leta 1715 so namre\u010d omogo\u010dili povezati skromna dejstva v celoto. Kar je Janez Vajkard Valvasor o svoji rodbini hotel prikriti, je nazadnje pomagal razkriti la\u017eni Valvasor, slepar, ki si je nemara prav po polihistorju nadel priimek Valvasor.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/span><\/p>\n

Tudi knjige rade pot ujejo prek oceanov, mar ne?<\/span><\/p>\n

O popotovanjih kranjskih knjig med Indijance, da o izpitu barona Zoisa niti ne govorimo<\/span><\/p>\n

Zaklju\u010dni izpit botanika Karla Zoisa (* 1756; \u2020 1799), \u017digovega mlaj\u0161ega brata, je bil doslej znan predvsem po naslovu; tokrat ga prvi\u010d predstavljamo v celoti. Raziskana je pot dokumenta v nekdanjo knji\u017enico ljubljanskega Liceja. Nekoliko presene\u010da, da knjige ni hranil Karlov brat \u017diga; Zoisov prijatelj Jo\u017eef Kalasanc Erberg (* 1771; \u2020 1843) je ni omenil v svojem rokopisu o Literarni zgodovini Kranjske. Kljub pomanjkljivim podatkom na Karlovi naslovnici so poslej znana tudi imena Karlovih profesorjev. Karlov kon\u010dni izpit ni bil tako naravoslovno usmerjen, kot bipri\u010dakovali glede na Karlova poznej\u0161a navdu\u0161enja; posegel je predvsem v uporabno matematiko in fiziko. K. Zoisov izpit s prilo\u017eeno Bionovo matematiko spada med mno\u017eico ponatisov in prevodov, ki so jih tiskali \u0161tudentje gra\u0161kih profesorjev Taupeja in \u0161e posebej Biwalda. \u0160tevilne med njimi so brali tudi kranjski izobra\u017eenci, predvsem barona Zois in Erberg. Odkrivamo zgodbo o morda najbolj posre\u010denem med njimi, zbirki doktoratov slovitega Linn\u00e9ja, ki jih je Biwald prvi\u010d ponatisnil v Gradcu leta 1764. Erberg je zbirko kupil za svoja botani\u010dna snovanja v dolskih vrtovih; pozneje je knjiga romala najprej v Berlin, nato pa v univerzitetno mesto Norman sredi Oklahome, ki je bila v Zoisovem<\/span>
ali Erbergovem \u010dasu zgolj nepregledna ve\u010dinoma nenaseljena prerija ameri\u0161kih Indijancev Divjega Zahoda.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dragica \u010cE\u010c<\/span><\/p>\n

\u017divljenjske usode poslov<\/span><\/p>\n

Prvi vsebinski poudarek prispevka bo namenjen poselski zakonodaji in njenemu razvoju v 18. stoletju, ki ga zaznamuje prehod iz aristotelovskega dojemanja hi\u0161nega gospodinjstva kot temelja zgodnjenovove\u0161ke dru\u017ebe v \u010das absolutisti\u010dne dr\u017eave, ki ga je zaznamoval koncept dobre policije. Drugi vsebinski poudarek pa bodo predstavljale najprej identitete in nato rekonstrukcije razli\u010dnih \u017eivljenjskih usod poslov oziroma predstavitev njihovih \u017eivljenjskih zgodb na pode\u017eelju in v mestih. Posebej pa je pomembno, da so se njihove \u017eivljenjske zgodbe zna\u0161le zapisane v razli\u010dnih fazah njihovega \u017eivljenja. Iz njih se zrcalijo tako osebne kot tudi pripisane identitete poslov, \u010dasovno pa se uvr\u0161\u010dajo v \u010das konca 18. in za\u010detka 19. stoletja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Andreas GOLOB<\/span><\/p>\n

Mladostna leta v Mariboru<\/span><\/p>\n

Dnevnik zoologa Karla Heiderja 1870-1873<\/span><\/p>\n

Dnevnik Karla Heiderja, vezan na njegova mladostna mariborska leta, nas ob\u0161irno in avtenti\u010dno informira o socializaciji v okviru baronske dru\u017eine plemstva po izobrazbi, ki je v prvi polovici 70. let 19. st. \u017eivela razpr\u0161ena znotraj habsbur\u0161ke monarhije, vendar je negovala intenzivne medsebojne stike. Za vpeljavo mladine med dru\u017ebeno elito so skrbeli lokalni malome\u0161\u010danski pribli\u017eki salonskega \u017eivljenja. Razen tega se je kazala cela paleta drugih mo\u017enosti za zabavo in izobra\u017eevanje, tako doma kot tudi izven doma\u010de hi\u0161e, ki je prispevala k razvoju, ne samo v dru\u017ebenem temve\u010d tudi v kulturnem oziru. Tudi strokovno zorenje bodo\u010dega naravoslovca je potekalo zahvaljujo\u010d mo\u017enostim za razvoj, ki jih je na eni strani ponujalo njegovo dru\u017ebeno okolje, po drugi strani pa je ravno tako odlo\u010dilno vlogo odigrala spodbuda v \u0161oli. Ta te\u017enja in zgodnje politi\u010dne manifestacije v liberalnem nem\u0161konacionalnem <\/span>taboru so privedle do konflikta z rimskokatoli\u0161kimi temelji dru\u017einskega (in konec koncev dr\u017eavnega) izro\u010dila.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Marko <\/span>ZAJC <\/span><\/p>\n

Sotla, majhna voda<\/span><\/p>\n

Reka Sotla kot naravna, politi\u010dna in ideolo\u0161ka meja v 19. in za\u010detku 20. stoletja<\/span><\/p>\n

Avtor prispevka analizira diskurz o reki Sotli v slovenskih \u010dasopisih v 19. in v za\u010detku 20. stoletja. Sotla je bila mejna reka med \u0160tajersko in Hrva\u0161ko in hkrati mejna reka med avstrijskimi de\u017eelami in de\u017eelami ogrske krone. Isto\u010dasno je veljala za mejo med Slovenci in Hrvati. V prvem delu prispevka se avtor posveti problematiki naravne meje v zgodovini in geografiji. V drugem delu na osnovi \u010dasopisnih virov razvije tezo o Sotli kot \u00bbnaravni meji\u00ab med Slovenci in Hrvati. V slovenskem vrednostnem sistemu tistega \u010dasa je Sotla meja, ki povezuje in lo\u010duje, oziroma, meja, ki bolj povezuje kot lo\u010duje. Slovanstvo in jugoslovanstvo sta bila integralni del slovenske nacionalne ideologije, zato so slovenski nacionalisti zagovarjali zavezni\u0161tvo s Hrvati in prehodnost meje na Sotli. Povezovalno vlogo Sotle so poudarjali tudi v zgodovinskem in etnografskem diskurzu. \u010ceprav na to niso gledali z naklonjenostjo, so morali slovenski in hrva\u0161ki patrioti ra\u010dunati s tem, da je bila na Sotli mo\u010dna dr\u017eavno-politi\u010dna meja znotraj habsbur\u0161ke monarhije.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Simona LE\u0160NJAK<\/span><\/p>\n

SREBRO GOLK, ZLATO MOLK!<\/span><\/p>\n

O zabavi in popivanju slovenskih \u0161tudentov v 19. stoletju<\/span><\/p>\n

Ve\u010dina vrlih Kranjcev (in po letu 1897 tudi redkih Kranjic), je v drugi polovici 19. stoletja hodilo \u0161tudirat na Dunaj, v Gradec in redkeje v panslovansko Prago. Mladci so si za \u0161tudij najraje izbirali na\u0161o nekdanjo kozmopolitsko prestolnico Dunaj, saj je ta predstavljal najve\u010d mo\u017enosti gmotne preskrbljenosti kot tudi razli\u010dnih vrst zabave za vse okuse. \u0160tudentsko \u017eivljenje v drugi polovici 19. stoletja je bilo, v skladu z univerzitetnim modelom svobode u\u010denja in pou\u010devanja, do uvedbe Taaffejeve vlade, politi\u010dni represiji in strogi cenzuri navkljub skrajno zabavno in bohemsko. Sredi\u0161\u010de dru\u017eabnega \u017eivljenja so predstavljale gostilne in kavarne, kjer so \u0161tudenti radi veselja\u010dili na sebi lasten na\u010din, pri \u010demer se v veliki meri niso ozirali na mnenje drugih, za zabavo pa so osnovali prav posebna pravila popivanja. In \u010deprav je bila tedanja (malo)me\u0161\u010danska dru\u017eba nadvse puritanskih nazorov, je po t. i. zaroti molka dopu\u0161\u010dala dvojno spolno moralo, v okviru katere je mo\u0161kim (me\u0161\u010danom), ki so poiskali zadovoljitev svojih spolnih nagonov zunaj dru\u017ebeno sprejemljivega (npr. v hi\u0161i rde\u010dih lu\u010di ali kar pri doma\u010di slu\u017ekinji), to spregledovala in se tudi nad \u0161tudentskimi ekscesi najve\u010dkrat ni zgra\u017eala, temve\u010d je na bohemski stil \u017eivljenja gledala s hudomu\u0161nim odobravanjem.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dunja DOBAJA<\/span><\/p>\n

Pregled razvoja zdravstvene zakonoda je v Avstro-Ogrski monarhiji v letih 1867-1918<\/span><\/p>\n

Avtorica predstavi dolo\u010dbe avstrijskega sanitetnega dr\u017eavnega zakona z dne 30. aprila 1870, s katerim so bili postavljeni temelji javne zdravstvene slu\u017ebe v Avstro-Ogrski monarhiji in ki je slu\u017eil kot podlaga za izdajo de\u017eelnih zakonov o ureditvi zdravstvene slu\u017ebe v ob\u010dinah. Organizacijo slednje predstavi na primeru de\u017eele Kranjske. Obravnavano obdobje je tudi \u010das dviga zavesti o nujnosti obvezne strokovne porodne pomo\u010di in \u010das kvalitetnej\u0161e in ve\u010dje organiziranosti oskrbe bolnih ubogih.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Miran APLINC<\/span><\/p>\n

\u00bbMED ONIMI DELAVCI, KI SO SEJALI MED LJUDSTVO NARODNO ZAVEST\u00ab<\/span><\/p>\n

Dr. Fran Mayer v \u0160o\u0161tanju<\/span><\/p>\n

Iz \u0160o\u0161tanja, majhnega provincialnega spodnje\u0161tajerskega mesta, izhaja nekaj izjemnih osebnosti, med katerimi ima posebno mesto odvetnik dr. Fran Mayer (1866\u20131940). V \u0160o\u0161tanj je pri\u0161el leta 1898 in se naselil v novozgrajeni enodru\u017einski me\u0161\u010danski vili v bli\u017eini okrajnega sodi\u0161\u010da. Kot odvetnik, intelektualec in narodno zaveden Slovenec je v obdobju od 1900 do 1910 zasedal bolj ali manj uspe\u0161no vodilno mesto v predstojni\u0161tvu slovenskega denarnega zavoda v \u0160o\u0161tanju. Po prvi svetovni vojni je bil ob\u010dinski gerent in leta 1920 pobudnik ustanovitve me\u0161\u010danske \u0161ole v \u0160o\u0161tanju. Kot dolgoletni \u017eupan Ob\u010dine \u0160o\u0161tanj mesto ima odlo\u010dilne zasluge za izgradnjo javnega vodovoda za \u0160o\u0161tanj leta 1931, s \u010dimer je bila izbolj\u0161ana modernizacija \u017eivljenja in higienske razmere. Dru\u017eina Mayer je s svojim dru\u017eabnim \u017eivljenjem, odprtim za \u0161portne aktivnosti in umetnost, prina\u0161ala v \u0160o\u0161tanj me\u0161\u010danski milje, ki danes v drobcih \u0161e vedno ostaja v spominu me\u0161\u010danov.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Boris Golec Stanislav Ju\u017eni\u010d Dragica \u010ce\u010d Andreas Golob Marko Zajc Simona Le\u0161njak Dunja Dobaja Miran Aplinc \u010clanki: La\u017eni Valvasor nehote prispeva k razkritju usode zamol\u010danih pravih Valvasorjev Tudi knjige […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":85,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-86","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 06:40:18","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/86","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=86"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/86\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/85"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=86"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=86"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=86"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}