{"id":84,"date":"2013-05-05T11:51:54","date_gmt":"2013-05-05T10:51:54","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/05\/zgodovina-za-vse-2-2011\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:53","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:53","slug":"zgodovina-za-vse-2-2011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2011\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2011"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Miha SLUGA<\/a><\/p>\n

Eva BATISTA<\/a><\/p>\n

Goranka KREA\u010cI\u010c<\/a><\/p>\n

Polona SITAR<\/a><\/p>\n

Peter MIK\u0160A<\/a><\/p>\n

Klemen SENICA<\/a><\/p>\n

Boris GOLEC<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

VTAKNI GA, JA, MA NE PRAV V VSAK LAJBEN<\/a><\/p>\n

\u00bbAKO NISI KRISTJAN NE HODI BLIZO, IN NI\u010c SE TI NE BO ZGODILO\u00ab<\/a><\/p>\n

DVESTO LET CELJSKO-SAMOBORSKEGA RODU WIESNER LIVADI\u0106<\/a><\/p>\n

\u00bbDAJTE NAM DOBRIH GOSPODINJ IN DOBER BODE SVET!\u00ab<\/a><\/p>\n

NARODNOSTNI BOJI V PLANINSTVU NA SLOVENSKEM DO 1. SVETOVNE VOJNE (PRIMER NEMCEV IN SLOVENCEV)<\/a><\/p>\n

VELIKI JAPONSKI IMPERIJ V POPOTNI\u0160KIH ZAPISIH ALME KARLIN<\/a><\/p>\n

NEPRAVA VALVASORJEVA HI\u0160A V KR\u0160KEM SREDI 19. STOLETJA V ROKAH NJEGOVEGA DALJNEGA SORODNIKA IN NEPOSREDNIH POTOMCEV \u2013 VZROK ZA \u00bbUSODNO\u00ab POMOTO?<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"image36\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Miha SLUGA<\/span><\/p>\n

VTAKNI GA, JA, MA NE PRAV V VSAK LAJBEN<\/span><\/p>\n

Nekaj drobcev o spolnem \u017eivljenju avstro\u2013ogrskih vojakov med prvo svetovno vojno<\/span><\/p>\n

Avtor se v prispevku loteva tematike spolnega vedenja avstro\u2013ogrskih vojakov med prvo svetovno vojno. Pri tem se poslu\u017euje predvsem podatkov iz avtobiografskih virov vojakov in drugih njihovih sodobnikov, ki razkrivajo, da je vojna s svojo brutalnostjo in dolgotrajnostjo mo\u010dno pripomogla k temu, da se je v seksualno \u017eivljenje prikradla surovost, da se je razmahnila prostitucija, hkrati pa raslo \u0161tevilo oku\u017eenih s spolno prenosljivimi boleznimi.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Eva BATISTA<\/span><\/p>\n

\u00bbAKO NISI KRISTJAN NE HODI BLIZO, IN NI\u010c SE TI NE BO ZGODILO\u00ab<\/span><\/p>\n

Uprizoritve procesij sv. Re\u0161njega telesa v Ljubljani od 16. stoletja do druge svetovne vojne<\/span><\/p>\n

Prispevek obravnava zgodovinski razvoj procesij sv. Re\u0161njega telesa, ki so bile uprizorjene med 16. stoletjem in drugo svetovno vojno v Ljubljani. Njihove uprizoritve so predstavljale dominantne kolektivne spomine tekom ve\u010d kot treh stoletij in na ta na\u010din odra\u017eale politi\u010dna in ideolo\u0161ka prepri\u010danja specifi\u010dnega \u010dasa in prostora. Prispevek izpostavlja vlogo, ki so jo procesije sv. Re\u0161njega telesa kot nosilke spomina na habsbur\u0161ke zmage v bitkah z Osmani, igrale v habsbur\u0161kem imperiju in v Kraljevini SHS. Selektivna rekonstrukcija spomina na bitke z Osmani je slu\u017eila kot podlaga za interpretacijo prihodnjih dru\u017ebenih in politi\u010dnih konfliktov; v 17. stoletju protireformacijski boj proti protestantizmu oz. \u00bbkrivoverstvu\u00ab, v 19. stoletju politi\u010dni boj proti liberalni politi\u010dni opciji oz. \u00bbliberaluhom\u00ab in konec 19. ter prva polovica 20. stoletja narodni boj proti pripadnikom nem\u0161ke narodnosti, ozna\u010denim kot \u00bbnem\u010durjem\u00ab in kasneje \u00bbboj\u00ab proti srbsko\u2013hrva\u0161ki asimilaciji v Kraljevini SHS. Preu\u010devanje zgodovinskega razvoja procesij je omogo\u010dilo vpogled v razmerje med kolektivnim spominom in identiteto tako v \u010dasu gradnje habsbur\u0161kega imperija kot v \u010dasu gradnje in strukturacije slovenskega naroda.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Goranka KREA\u010cI\u010c<\/span><\/p>\n

DVESTO LET CELJSKO-SAMOBORSKEGA RODU WIESNER LIVADI\u0106<\/span><\/p>\n

Rod Wiesnerjevih, ki izvira iz Celja, je v razponu dvestotih let prispeval pomemben dele\u017e v hrva\u0161ko kulturno zgodovino. Ferdinand Wiesner iz Celja, pravnik in skladatelj, je kot desetleten de\u010dek podedoval posestvo in dvorec svoje tete, o\u010detove sestre, vdove po dvornem svetniku Franju pl. Tisztapatakyju, in se s star\u0161ema preselil v Samobor. Bil je ena od osrednjih osebnosti ilirskega gibanja na Hrva\u0161kem, \u00bbprvi in najve\u010dji glasbenik Ilirije, kot so si jo zamislili Napoleon v politi\u010dnem pomenu, Janko Dra\u0161kovi\u0107 in Ljudevit Gaj pa v literarnem in politi\u010dnem pomenu\u00ab. V ilirskem duhu je svoj priimek prevedel v Livadi\u0107. V njegovem dvorcu, \u00bbilirskem gnezdu\u00ab, v Samoboru, so se zbirali znani pripadniki ilirskega gibanja, med njimi tudi Ferdov dober prijatelj, slovensko\u2013hrva\u0161ki pesnik Stanko Vraz. Ferdinandov sin, Kamilo Wiesner\u2013Livadi\u0107 je bil odvetnik in kr. notar ter (amaterski) operni pevec, ki je nastopil v prvi hrva\u0161ki operi Ljubezen in zloba Vatroslava Lisinskega. Vnuk Branimir je bil pisatelj, pripadnik hrva\u0161ke moderne, literarni teoretik in predsednik hrva\u0161kega PEN kluba med dvema svetovnima vojnama. Ferdinandov pravnuk in Kamilov vnuk, Kamilo Tompa, je bil slikar, scenograf in univerzitetni profesor.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Polona SITAR<\/span><\/p>\n

\u00bbDAJTE NAM DOBRIH GOSPODINJ IN DOBER BODE SVET!\u00ab<\/span><\/p>\n

Gospodinjsko delo na Slovenskem v za\u010detku 20. stoletja in njegova zapu\u0161\u010dina<\/span><\/p>\n

\u010clanek predstavlja pregled gospodinjskega dela na Slovenskem v za\u010detku 20. stoletja na podlagi analize glasila Na\u0161a Gospodinja: glasilo slovenskih gospodinj in deklet, v katerem avtorico zanima polo\u017eaj \u017eenske ter njena identiteta \u017eene, matere in gospodinje v tistem \u010dasu. V njem je prikazan pregled gospodinjskih opravil, izpostavljene so lastnosti dobrih gospodinj v gospodinjski sferi, prav tako pa tudi vloga, ki jo je imela gospodinja znotraj patriarhalne dru\u017eine. Avtorica raziskuje medsebojni preplet vseh identitet, povezanih z \u017eenskim spolom v okviru gospodinjstva in sku\u0161a tudi s pomo\u010djo pregleda literature o gospodinjskem delu odgovoriti na vpra\u0161anje, zakaj je pri\u0161lo do tega, da \u017eenske \u0161e danes v najve\u010dji meri gospodinjsko delo opravljajo same? Pojasniti sku\u0161a vzroke za izklju\u010devanje \u017eensk iz javne sfere in njihovo ume\u0161\u010danje v zasebno sfero doma, dru\u017eine in gospodinjstva. Ukvarja se tudi z dinamiko ustvarjanja \u017eenske identitete, z dru\u017ebenimi konstrukti \u017eenskosti in s procesom naturalizacije, v katerem se skriva razumevanje delovanja sodobne ideologije.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Peter MIK\u0160A<\/span><\/p>\n

NARODNOSTNI BOJI V PLANINSTVU NA SLOVENSKEM DO 1. SVETOVNE VOJNE (PRIMER NEMCEV IN SLOVENCEV)<\/span><\/p>\n

Prispevek na za\u010detku daje kratek vpogled v razvoj planinstva pri nas, glavno dogajanje, ki mu sledi, pa je potisnjeno v okvir druge polovice 19. stoletja in na za\u010detek 20. stoletja. To je obdobje ustanavljanja planinski dru\u0161tev, najprej nem\u0161kih in nato konec 19. stoletja \u0161e prvega slovenskega, je obdobje narodnostnih bojev med Nemci in Slovenci, ki so se prenesli tudi v gore. Nemci so v slovenskih gorah gradili planinske ko\u010de, postavljali so le nem\u0161ke napise ter table. S tem so jasno kazali na to, da \u017eelijo prikazati slovensko zemljo kot nem\u0161ko. Slovenci so se, ko so ustanovili svoje Slovensko planinsko dru\u0161tvo, temu uprli. Pri\u0161lo je do medsebojnih obra\u010dunavanj in nasprotovanj, do boja za gore.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Klemen SENICA<\/span><\/p>\n

VELIKI JAPONSKI IMPERIJ V POPOTNI\u0160KIH ZAPISIH ALME KARLIN<\/span><\/p>\n

Literarna in druge zapu\u0161\u010dine celjske intelektualke in popotnice Alme M. Karlin je v zadnjih dveh desetletjih pritegnila zanimanje mnogih. Slavi se njeno upiranje kampanilizmu in trmoglava prizadevnost v uresni\u010ditvi cilja, ki bi ga \u0161e v dandana\u0161nji dobi vseh mogo\u010dih tablic zagotovo zmogli le redki med nami. Pri tem se pogosto poudarja njena fascinacija nad Japonsko, ki je Karlinovi dejansko predstavljala njen locus amoenus. V \u010dlanku bomo posku\u0161ali njene potopisne zapise o tej de\u017eeli, ki je bila v \u010dasu njenega obiska pravzaprav imperij, postaviti v takratni zgodovinski kontekst. Ker se Karlinovi poredko, a vendarle pripisuje negativen odnos do staroselcev \u00bboddaljenih morij\u00ab, nas bo hkrati zanimalo, kje in kako si je ustvarila podobo o koloniziranih drugih v Velikem japonskem imperiju.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Boris GOLEC<\/span><\/p>\n

NEPRAVA VALVASORJEVA HI\u0160A V KR\u0160KEM SREDI 19. STOLETJA V ROKAH NJEGOVEGA DALJNEGA SORODNIKA IN NEPOSREDNIH POTOMCEV \u2013 VZROK ZA \u00bbUSODNO\u00ab POMOTO?<\/span><\/p>\n

Pozabljeni ljubiteljski muzealec Anton pl. Hohenwart (1768\u20131846)<\/span><\/p>\n

Nova odkritja so potrdila avtorjevo domnevo, da so staro me\u0161\u010dansko hi\u0161o v Kr\u0161kem, ki je poldrugo stoletje veljala za zadnji dom kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641\u20131693), sredi 19. stoletja posedovali njegovi potomci baroni Dienerspergi. To dejstvo bi lahko kmalu zatem botrovalo zmotni ozna\u010ditvi hi\u0161e za Valvasorjevo (1859). Poleg tega so Dienerspergi hi\u0161o podedovali po Antonu pl. Hohenwartu (1768\u20131846), lastniku v letih 1826\u20131846, ki je bil potomec Valvasorjevega polbrata Karla in je morda celo sam pripomogel k prepri\u010danju, da je hi\u0161a neko\u010d pripadala kranjskemu polihistorju. Pl. Hohenwart, ljubitelj preteklosti, je Kranjskemu de\u017eelnemu muzeju v Ljubljani zapustil svojo razmeroma bogato zbirko starih predmetov in dokumentov. Njegova hi\u0161a, v kateri je bil v drugi \u010detrtini 19. stoletja neke vrste zasebni muzej, kar je povsem potonilo v pozabo, je danes kot po naklju\u010dju del Mestnega muzeja Kr\u0161ko.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Miha SLUGA Eva BATISTA Goranka KREA\u010cI\u010c Polona SITAR Peter MIK\u0160A Klemen SENICA Boris GOLEC \u010clanki: VTAKNI GA, JA, MA NE PRAV V VSAK LAJBEN \u00bbAKO NISI KRISTJAN NE HODI […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":83,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-84","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 06:40:16","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/84","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=84"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/84\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/83"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=84"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=84"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=84"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}