{"id":82,"date":"2013-05-05T11:44:43","date_gmt":"2013-05-05T10:44:43","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/05\/zgodovena-za-vse-1-2011\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:53","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:53","slug":"zgodovena-za-vse-1-2011","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovena-za-vse-1-2011\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2011"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Neva MAKUC<\/a><\/p>\n

Boris GOLEC<\/a><\/p>\n

Gorazd STARIHA<\/a><\/p>\n

Alenka HREN MEDVED<\/a><\/p>\n

Dominika MENCIN<\/a><\/p>\n

Damir GLOBO\u010cNIK<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

SLOVANSKI VOJAKI, TIPOTAPCI, \u017dENE IN \u0160E KAJ V OBDOBJU NOVEGA VEKA V LU\u010cI FURLANSKE HISTORIOGRAFIJE<\/a><\/p>\n

TRPLJENJE \u00bbCELJSKEGA WERTHERJA\u00ab, TOSVETNE SKRBI NJEGOVEGA SINA IN UVOD V ZATON NJUNEGA RODU<\/a><\/p>\n

\u00bbEins , zwei , inu preden bom rekel drei te mora hudi\u010d uzet !\u00ab<\/a><\/p>\n

DRU\u017dINA V LA\u0160KEM V PREDMAR\u010cNI DOBI<\/a><\/p>\n

VESELA APOKALIPSA<\/a><\/p>\n

Spomenik kralju Petru I. v Kranju<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"image35\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Neva MAKUC<\/span><\/p>\n

SLOVANSKI VOJAKI, TIPOTAPCI, \u017dENE IN \u0160E KAJ V OBDOBJU NOVEGA VEKA V LU\u010cI FURLANSKE HISTORIOGRAFIJE<\/span><\/p>\n

Prispevek ponuja vpogled v dolo\u010deno novove\u0161ko dogajanje, v katerega so bili vpleteni slovensko govore\u010di prebivalci zahodnega slovenskega ozemlja in ki nam ga razkrivajo historiografski spisi, ki so nastali v obdobju novega veka na obmo\u010dju Furlanije. Poznosrednjeve\u0161ki in novove\u0161ki Slovani nastopajo v furlanski historiografiji ve\u010dinoma v povezavi s posameznimi fajdami, vojnami ali vpadi in se razkrivajo kot aktivni udele\u017eenci v vojnem dogajanju, slovanske \u017eenske pa celo kot hladnokrvne ma\u0161\u010devalke. Slovansko prebivalstvo pa se omenja tudi v zvezi obiskovanjem \u010dedajskega tedenskega sejma in trgovanja v glavnem furlanskem mestu. V celoti gledano, pa je glede na veliko \u0161tevilo furlanskih historiografskih del podatkov o Slovanih malo, na kar je vplivalo dojemanje Slovanov, ki so prebivali na \u0161ir\u0161em furlanskem ozemlju, kot doma\u010dega prebivalstva, ki zgolj govori \u00bbslovanski\u00ab jezik.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Boris GOLEC<\/span><\/p>\n

TRPLJENJE \u00bbCELJSKEGA WERTHERJA\u00ab, TOSVETNE SKRBI NJEGOVEGA SINA IN UVOD V ZATON NJUNEGA RODU<\/span><\/p>\n

Spomini dveh Valvasorjevih potomcev baronov Dienerspergov s Celjskega<\/span><\/p>\n

Rokopisni spomini dveh \u010dlanov rodbine baronov Dienersperg, o\u010deta Franca Ksaverja (1773\u20131846) in sina Antona Aleksa (1820\u20131889), obsegajo osebna pri\u010devanja o obdobju od sedemdesetih let 18. do petdesetih let 19. stoletja. Franc Ksaver je spomine za\u010del pisati leta 1835 na Dobrni, v njih pa so vklju\u010dno s kratkim pripisom o usodah obeh otrok njegovega sina Antona Aleksa iz okrog leta 1910 zajete \u0161tiri generacije. Na zunaj gre za usode srednje premo\u017ene plemi\u0161ke dru\u017eine, ki se v tridesetih letih 19. stoletja s Celjskega preseli v Gradec in v letih po zemlji\u0161ki odvezi zaradi zgre\u0161enih potez finan\u010dno tako reko\u010d propade, a pod zunanjim ovojem se skrivajo \u017eivljenjske zgodbe in med\u010dlove\u0161ki odnosi, o katerih bi lahko sicer le slutili. Osrednji problem obeh generacij je vloga dominantnega o\u010deta v \u0161e vedno patriarhalno urejeni dru\u017eini. Obema piscema je skupno, da prav zaradi o\u010detov nista mogla uresni\u010diti poklicnih \u017eelja in da kot taka v svoji generaciji nista bila edina. V spominih se \u0161e v poznih letih nenehno vra\u010data k stvarem, ki so ju vseskozi najbolj te\u017eile, zato sta v ospredju obravnave njuna samopercepcija in do\u017eivljanje sveta okoli sebe. \u00bbCeljski Werther\u00ab baron Franc Ksaver je prebrodil mladostno krizo in ni naredil ve\u010dkrat nameravanega samomora po hudem in dolgotrajnem sporu s svojim \u00bbabsolutisti\u010dnim\u00ab o\u010detom Avgu\u0161tinom, okoli katerega se vrti domala vsa sinova pripoved. Avgu\u0161tin baron Dienersperg (1742\u20131814) je bil sicer pravnuk kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641\u20131693) in je skupni prednik vseh danes \u017eive\u010dih Valvasorjevih potomcev.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Gorazd STARIHA<\/span><\/p>\n

\u00bbEins , zwei , inu preden bom rekel drei te mora hudi\u010d uzet !\u00ab<\/span><\/p>\n

Nekaj zgodb o zakonskih umorih iz predustavne dobe v de\u017eeli Kranjski<\/span><\/p>\n

V \u010dasih, ko so bile \u017eenske \u0161e povsem dru\u017ebeno in ekonomske podrejene mo\u0161kim, so \u017eene kljub neznosnim razmeram v zakonu zelo te\u017eko zapustile mo\u017ee, ker same niso imele materialne osnove za pre\u017eivetje, pa tudi dru\u017eba bi jih izob\u010dila. La\u017ee je bilo za mo\u017ea, ker mu je \u017eena morala biti poslu\u0161na – to poslu\u0161nost je mo\u017e lahko zahteval tudi s silo, ker je bil dru\u017ebeni prag tolerance tu zelo visok. On si je v zakonu, oziroma poleg zakona, lahko dovolil marsikaj, kar si \u017eena ni mogla. Iz brezihodnega polo\u017eaja, v katerem so se nahajale zlorabljane, pa tudi druga\u010de nezadovoljne \u017eene, so se nekatere sku\u0161ale izviti z umorom mo\u017ea. Na drugi strani mo\u0161ki za umor \u017eene skorajda niso imeli vzroka, saj jim je bilo skoraj vse dovoljeno. Zato pa so ubijali \u017eene v pijanosti in v jezi. Pri mo\u0161kih ubojih je tudi veliko ve\u010d izvr\u0161enih dejanj, kot poskusov \u2013 ravno obratno kot pri dejanjih, kjer so storilke \u017eenske. V obravnavanih primerih iz 18. in 19. stoletja so \u017eenske najve\u010dkrat posku\u0161ale z zastrupljanjem, mo\u0161ki pa so \u017eene potolkli s fizi\u010dnim nasiljem.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Alenka HREN MEDVED<\/span><\/p>\n

DRU\u017dINA V LA\u0160KEM V PREDMAR\u010cNI DOBI<\/span><\/p>\n

Dru\u017eina v La\u0161kem v predmar\u010dni dobi je predstavljena na podlagi podatkov, pridobljenih iz cerkvenih mati\u010dnih knjig \u017eupnije La\u0161ko za leta 1814- 1848. La\u0161ko je bilo v predmar\u010dni dobi eden izmed ve\u010djih Spodnje\u0161tajerskih trgov, ki pa je bilo zaradi slabih prometnih povezav slabo gospodarsko razvito. Tako so v trgu prevladovali mali obrtniki, ki so se poleg obrti ukvarjali \u0161e s kmetijstvom, ki je slu\u017eilo lastnim potrebam. La\u0161ko zaradi svoje majhnosti (545 prebivalcev) ni bilo demografsko samozadostno, zato je bilo kar 72% vseh parov pri katerih eden izmed partnerjev ni izhajal iz La\u0161kega. \u017denini, ki so se poro\u010dili z La\u0161\u010danko so bili obrtniki od blizu in dale\u010d, neveste pa so izhajale predvsem iz bli\u017enje kme\u010dke okolice. Mladi par si je ob poroki ponavadi ustvaril lasten dom in tako ni \u017eivel skupaj s star\u0161i. \u0160ele kasneje, ko so star\u0161i umrli se je dru\u017eina preselila nazaj v \u017eeninovo rojstno hi\u0161o. Dru\u017eine so imele v povpre\u010dju pet otrok. Otroke so krstili takoj po rojstvu in so jim skrbno izbrali botre, ki so imeli enak ali vi\u0161ji dru\u017ebeni polo\u017eaj, kot otrokovi star\u0161i. Smrt je bila v dru\u017eini precej pogosta, predvsem med dojen\u010dki, od katerih je le dobra polovica vse otrok do\u010dakala odraslo dobo. Povpre\u010dna \u017eivljenjska doba je bila 50 let, tako so otroci v starosti od 20-30 let ponavadi nasledili o\u010detovo mesto v dru\u017eini.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dominika MENCIN<\/span><\/p>\n

VESELA APOKALIPSA<\/span><\/p>\n

Fin-de-siecle na Dunaju<\/span><\/p>\n

Prestolnica habsbur\u0161ke monarhije na predve\u010der razpada dr\u017eave ponuja izredno pestro sliko: cesarsko mesto je tudi hitro rasto\u010de delavsko mesto, kraj, kjer rev\u0161\u010dina in bogastvo hodita z roko v roki, je prizori\u0161\u010de vzpona novih mno\u017ei\u010dnih politi\u010dnih gibanj in izbruhov po celi dr\u017eavi tle\u010dih trenj med narodi monarhije, poleg tega pa je mesto, ki v tem \u010dasu do\u017eivi skoraj nesluten kulturni razcvet, predvsem na krilih nem\u0161ko in liberalno usmerjenega judovskega me\u0161\u010danstva.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Damir GLOBO\u010cNIK<\/span><\/p>\n

Spomenik kralju Petru I. v Kranju<\/span><\/p>\n

Dinastija Kara\u0111or\u0111evi\u0107ev v novi jugoslovanski dr\u017eavi ni imela tradicije, na podlagi katere bi se lahko vzpostavila njena vladarska legitimiteta. Pri oblikovanju vladarskega kulta in dr\u017eavotvorne zgodovinske tradicije je z dinasti\u010dnimi spomeniki sodelovalo tudi spomeni\u0161ko kiparstvo.<\/span><\/p>\n

Prvi monumentalni javni spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju na slovenskem ozemlju so 1. avgusta 1926 slovesno odkrili v Kranju. Pobuda za spomenik je pri\u0161la iz vrst liberalno usmerjenega kranjskega me\u0161\u010danstva. Spomenik so postavili v park Zvezda med Narodnim domom in gimnazijo. Devet metrov visok obelisk so zgradili iz \u017eelezobetona. Kip mladeni\u010da in relief kralja Petra I. sta bila iz brona, kip orla vrh spomenika iz nabre\u017einskega kamna. Izdelal jih je akademski kipar Tine Kos (1894\u20131979).<\/span><\/p>\n

Odkritje spomenika je imelo vseslovenski pomen. Udele\u017eilo se ga je okrog 15.000 ljudi, med katerimi so bili mnogi ugledni gostje. Na odkritju sta bila tudi kralj Aleksander I. in kraljica Marija. Med polaganjem vencev je pri\u0161lo do incidenta z zastopniki Orjune. Spomenik so leta 1941 uni\u010dili nem\u0161ki okupatorji.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Neva MAKUC Boris GOLEC Gorazd STARIHA Alenka HREN MEDVED Dominika MENCIN Damir GLOBO\u010cNIK \u010clanki: SLOVANSKI VOJAKI, TIPOTAPCI, \u017dENE IN \u0160E KAJ V OBDOBJU NOVEGA VEKA V LU\u010cI FURLANSKE HISTORIOGRAFIJE […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":81,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-82","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:42:43","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=82"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/82\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/81"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=82"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=82"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=82"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}