{"id":80,"date":"2013-05-05T11:38:44","date_gmt":"2013-05-05T10:38:44","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/05\/zgodovina-za-vse-2-2010\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:53","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:53","slug":"zgodovina-za-vse-2-2010","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2010\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2010"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Bogdan \u0160TEH<\/a><\/p>\n

Jurij \u0160ILC<\/a><\/p>\n

Meta \u010cERNIGOJ<\/a><\/p>\n

Gregor KRANJEC<\/a><\/p>\n

Tja\u0161a PODVRATNIK<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

MALE SKRIVNOSTI VELIKIH OBLO\u017dENIH MIZ<\/a><\/p>\n

LJUBLJANSKE SRAJCE<\/a><\/p>\n

\u00bbO\u010cJO AL TRENO\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbLE TAKO NAJ PO VODO HODIJO, KAKOR SO PONAVADI, IZ \u0160KAFI AL Z VOZMI\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbV NAMENU, DA BI UGODIL SVOJI POHOTNOSTI …\u00ab<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"image34\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Bogdan \u0160TEH<\/span><\/p>\n

MALE SKRIVNOSTI VELIKIH OBLO\u017dENIH MIZ<\/span><\/p>\n

Prispevek k zgodovini prehranjevanja kranjskega plemstva ob koncu 18. stoletja<\/span><\/p>\n

Zapu\u0161\u010dinski inventar je vir bogat z informacijami iz razli\u010dnih podro\u010dij \u010dlovekovega bivanja. Med drugim nam nudi tudi informacije, ki zadevajo prehranjevanje plemstva na Kranjskem. \u0160e najmanj informacij dobimo prav o jedeh. Omejeni smo na popise \u017eivil, ki so se nahajala po shrambah, ka\u0161\u010dah in kleteh, ter \u017eivine v hlevih. Od pija\u010de imamo sporo\u010denih dovolj informacij o vinu, kavi, \u010daju in \u010dokoladi. Veliko ve\u010d kot o jestvinah nam je znano o jedilnem priboru in posodju, ki so ga uporabljali med jedjo. Vsi kranjski plemi\u010di ob koncu 18. stoletja so uporabljali vse tri dele jedilnega pribora: vilico, \u017elico in no\u017e. Material, iz katerega je bil izdelan pribor, je bil najve\u010dkrat srebro. Servirni pribor se je omejeval na servirne \u017elice in zajemalke, odsotnost servirnih no\u017eev in vilic pa ka\u017ee, da se je razkosanje mesa opravljalo \u017ee v kuhinji, stran od o\u010di jedcev. Namizno posodje, ki je bilo navadno razstavljeno v zastekljenih vitrinah v jedilnici, je bilo izdelano iz porcelana (dra\u017eji servisi), holi\u010da ali kositra. Lasten kro\u017enik, pribor in prti\u010d ka\u017eejo na \u017eeljo plemi\u0161ke dru\u017ebe po bolj individualiziranem na\u010dinu prehranjevanja, kjer skupne sklede niso bile ve\u010d sprejemljive. Posameznik si je pri mizi izboril svoj del\u010dek prostora, ki je bil v \u010dasu obeda njegov zasebni prostor. Sam polo\u017eaj, ki ga je zasedal za mizo (glede na oddaljenost od gostitelja) je odra\u017eal tudi ugled, ki ga je oseba u\u017eivala v takratni dru\u017ebi.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Jurij \u0160ILC<\/span><\/p>\n

LJUBLJANSKE SRAJCE<\/span><\/p>\n

Kako je slovensko in nem\u0161ko \u010dasopisje pred 130 leti videlo ravs in kavs med medvo\u0161kimi kmeti in ljubljanskimi \u00bbliedertaflerji\u00ab<\/span><\/p>\n

Leta 1880 je organiziralo Ljubljansko pevsko omizje (Laibacher Liedertafel) izlet na \u0160marno goro. Tam naj bi se pevci, ki so bili po ve\u010dini ljubljanski Nemci, neprimerno vedli, po grmovju obe\u0161ali in su\u0161ili prepotene srajce (od tod kasneje \u017ealjivka \u00bbljubljanske srajce\u00ab) ter samo v ogrnjenih suknji\u010dih hodili v gostilno. Dalje naj bi v cerkvi kadili cigare, igrali na orgle posko\u010dnice in plesali pred cerkvijo. Pri povratku je pri\u0161lo zve\u010der v Medvodah do manj\u0161ega spopada med nekim kme\u010dkim fantom in skupino \u0161estih pevcev. Nem\u0161ko \u010dasopisje, kjer sta prednja\u010dila Laibacher Zeitung in Laibacher Tagblatt, je pripisalo ta napad slovenski politiki, ki naj bi na\u0161\u010duvala kmete nad nem\u0161ke pevce. Nem\u0161ko \u010dasopisje je krivdo za medvo\u0161ke dogodke zvalilo tudi na oro\u017enike, ki naj ne bi ustrezno posredovali. Janeza Jana, vodjo medvo\u0161kih oro\u017enikov, so te obto\u017ebe tako prizadele, da si je tri dni po teh dogodkih vzel \u017eivljenje. Sledilo je prelivanje \u010drnila in ve\u010dmese\u010dna \u00bbnovinarska vojna\u00ab med slovenskim in nem\u0161kim \u010dasopisjem o tem, kaj se je zgodilo na \u0160marni gori in v Medvodah. Urednik Laibacher Zeitung Leo Suppantschitsch in predstojnik Laibacher Liedertafel Eduard Wraweczke sta proti Slovencu, Slovenskemu narodu in Novicam spro\u017eila tudi to\u017ebe. Navsezadnje je bil spoznan za krivega napada na pevce v Medvodah 18-letni kme\u010dki fant Anton Ko\u0161enina iz Spodnje Senice in zaradi hudodelstva obsojen na enoletno zaporno kazen.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Meta \u010cERNIGOJ<\/span><\/p>\n

\u00bbO\u010cJO AL TRENO\u00ab<\/span><\/p>\n

Zapleti z dvojezi\u010dnostjo ob \u017eelezni\u0161ki progi Trst-Pore\u010d in druga odprta narodna vpra\u0161anja v Istri na prelomu 19. v 20. stoletje<\/span><\/p>\n

Prispevek predstavlja problematiko mednacionalnih sporov v Istri na prelomu iz 19. v 20. stoletje, posebno pozornost pa namenja zapletom ob postavitvi dvojezi\u010dnih napisov ob \u017eelezni\u0161ki progi Pore\u010d-Trst. V \u010dasu ostrih mednacionalnih nasprotij je uveljavitev vidne dvojezi\u010dnosti pomenila hudo \u017ealitev nacionalnih \u010dustev italijanskega prebivalstva Trsta in Istre, na kar so se odlo\u010dno odzvali italijanski predstavniki na ob\u010dinski, de\u017eelni in dr\u017eavni ravni, ter s skupno akcijo \u017eeleli prepre\u010diti \u00bboskrumbo\u00ab italijanskih imen in italijanskega zna\u010daja mest. Ob teh dogodkih je postala o\u010ditna mo\u010d politike, ki je lahko poljubno manipulirala s preprostim prebivalstvom, ter, v skladu z vsakokratnimi trenutnimi interesi, spodbudila ali zatrla proteste in nasilna obra\u010dunavanja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Gregor KRANJEC<\/span><\/p>\n

\u00bbLE TAKO NAJ PO VODO HODIJO, KAKOR SO PONAVADI, IZ \u0160KAFI AL Z VOZMI\u00ab<\/span><\/p>\n

K zgodovini oskrbe z vodo v Ribni\u0161ki dolini<\/span><\/p>\n

\u010clanek opisuje interakcijo med prebivalci Ribni\u0161ke doline in pripadajo\u010dimi vodnimi viri. Bistvo zapisa je prikaz faz razvoja vodooskrbe na prehodnem kra\u0161kem obmo\u010dju Ribni\u0161ke doline od leta 1850 naprej, s poudarkom na obdobju konec 19. in za\u010detku 20. stoletja. Uporabljeno arhivsko gradivo razkriva potek izgradnje sistema vodooskrbe od posameznih kapnic in vodnjakov, preko nepopolnih tr\u0161kega (Ribnica) in va\u0161kih vodovodov (Kot \u2013 Jurjevica \u2013 Bre\u017ee, Lipov\u0161ica \u2013 Zapotok \u2013 Vinice \u2013 Su\u0161je \u2013 Slatnik), do modernega regionalnega vodovoda Ko\u010devje \u2013 Ribnica \u2013 Sodra\u017eica.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Tja\u0161a PODVRATNIK<\/span><\/p>\n

\u00bbV NAMENU, DA BI UGODIL SVOJI POHOTNOSTI …\u00ab<\/span><\/p>\n

Spolni delikti na Celjskem med leti 1927 in 1931<\/span><\/p>\n

Pravosodna oblast je z inkriminacijo odklonov od \u00bbzdrave\u00ab spolnosti v kazenskih zakonikih pravno za\u0161\u010ditila interese javne spolne morale in posledi\u010dno vplivala na obravnavanje spolnih deviacij kot deliktov. Do leta 1929 je na Slovenskem dolo\u010dila o telesni nedotakljivosti predpisoval avstrijski kazenski zakonik, po omenjenem letu je njegovo vlogo prevzel poenoteni jugoslovanski kazenski zakonik. \u0160ele sodna praksa pa je pokazala pravi odnos sodstva do tovrstnih zlo\u010dinov. Popustljivo dr\u017eo sodne oblasti do spolnih prestopnikov odra\u017eajo kazenski spisi, med njimi tudi kazenski spisi Okro\u017enega sodi\u0161\u010da Celje med leti 1927 in 1931, ki prikazujejo dejansko rabo zakonskih dolo\u010dil avstrijskega in jugoslovanskega kazenskega zakonika na celjskem obmo\u010dju. Na podlagi ohranjenih sodb avtorica prika\u017ee obstoje\u010de predsodke takratne dru\u017ebe, predstave o spolni vzgoji in spolnosti sami, glavne akterje in njihove motive za storjene zlo\u010dine ter \u017ertve spolnih deliktov.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Bogdan \u0160TEH Jurij \u0160ILC Meta \u010cERNIGOJ Gregor KRANJEC Tja\u0161a PODVRATNIK \u010clanki: MALE SKRIVNOSTI VELIKIH OBLO\u017dENIH MIZ LJUBLJANSKE SRAJCE \u00bbO\u010cJO AL TRENO\u00ab \u00bbLE TAKO NAJ PO VODO HODIJO, KAKOR SO […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":79,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-80","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 08:51:17","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/80","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=80"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/80\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/79"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=80"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=80"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=80"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}