{"id":78,"date":"2013-05-05T11:33:06","date_gmt":"2013-05-05T10:33:06","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/05\/zgodovina-za-vse-1-2010\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:53","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:53","slug":"zgodovina-za-vse-1-2010","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2010\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2010"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji <\/p>\n

Gorazd STARIHA<\/a><\/p>\n

Rolanda FUGGER GERMADNIK<\/a><\/p>\n

Ivan JANKOVI\u0106<\/a><\/p>\n

Ksenija ROJHT<\/a><\/p>\n

Boris GOLEC<\/a><\/p>\n

Senta JAUNIG<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

KRVAVE REJNICE<\/a><\/p>\n

PODOBA JUDA V MOHORJANI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA<\/a><\/p>\n

EGIDIJ FUX, LJUDOMRZNE\u017d IZ METLIKE IN KANDIDAT ZA RABLJA<\/a><\/p>\n

PREKMURSKA GOSPODA NA ZA\u010cETKU 20. STOLETJA<\/a><\/p>\n

\u00bbDER HUDI\u010c IST HIER ZU HAUSE\u00ab \u2013 MED UBO\u0160TVOM, GLASBO, PORTRETI NEZNANIH PREDNIKOV, SHIZOFRENIJO IN EVTANAZIJO<\/a><\/p>\n

\u017dENSKA NA ZDRAVNI\u0160KEM ZEMLJEVIDU<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"image33\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Gorazd STARIHA<\/span><\/p>\n

KRVAVE REJNICE<\/span><\/p>\n

O primerih zlorabe rejni\u0161tva iz prve polovice devetnajstega stoletja<\/span><\/p>\n

V strahu pred sramoto zaradi zanositve in poroda izven zakona, so \u017eenske s Kranjske pogostoma raje hodile rojevat v oddaljeni Trst, kot pa v bli\u017enjo Ljubljano. Tam so ponavadi tudi pustile novorojeno dete. Najdeni\u0161nice so nato te otroke oddajale v pla\u010dano rejo na pode\u017eelje, kjer so jih dokaj radi jemali, saj so predstavljale redni letni vir denarnega prihodka. Pri tem pa je lahko prihajalo tudi do zlorab, ko so najdenci umrli, njihovi rejniki pa so \u0161e kar sprejemali rejnino zanje. V fondu De\u017eelnega sodi\u0161\u010da v Ljubljani so se nam ohranili sodni spisi iz let 1817-1823, ki obravnavajo tako skupino malopridne\u017eev. V obse\u017eni preiskavi so sicer obravnavali veliko sumov umorov, da so namre\u010d v rejo oddani otroci zaradi nedokazanega zanemarjanja ponavadi zelo hitro pomrli, potem pa so zlo\u010dinske rejnice s kazanjem drugih otrok najdeni\u0161ni\u010dni komisiji pobirale oskrbni denar. Izre\u010dene pa so bile le sodbe in kazni zaradi prevar. Posebno zgodbo v tem umazanem pridobitni\u0161tvu so predstavljali poro\u010deni star\u0161i, ki so svoje otroke oddajali v najdeni\u0161nico in jih potem jemali nazaj z oskrbno pogodbo. Zanimivo pri tem je stali\u0161\u010de de\u017eelnega sodi\u0161\u010da, da to ni zlo\u010din prevare, ampak stvar civilnega dela sodi\u0161\u010da.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Rolanda FUGGER GERMADNIK<\/span><\/p>\n

PODOBA JUDA V MOHORJANI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA<\/span><\/p>\n

Kljub dejstvu, da so bili Judje izgnani iz osrednjih slovenskih de\u017eel \u2013 Koro\u0161ke, Kranjske in \u0160tajerske konec 15. in v za\u010detku 16. stoletja \u2013 se je tudi med Slovenci v drugi polovici 19. stoletja nezadr\u017eno \u0161iril antisemitizem. Protijudovsko razpolo\u017eenje se je v slovenskem prostoru oblikovalo pod vplivom dunajskega antisemitizma. Pomemben prena\u0161alec antisemitskih idej je bil dnevni tisk in razli\u010dne druge publikacije. Med njimi publikacije Dru\u017ebe sv. Mohorja, ki so v drugi polovici 19. stoletja v slovenskem prostoru \u0161irile prete\u017eno negativno podobo Juda.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Ivan JANKOVI\u0106<\/span><\/p>\n

EGIDIJ FUX, LJUDOMRZNE\u017d IZ METLIKE IN KANDIDAT ZA RABLJA<\/span><\/p>\n

Leta 1922 se je 57-letni nekdanji po\u0161tni uradnik Egidij Fux prijavil na razpis za delovno mesto dr\u017eavnega rablja v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V vlogi za zaposlitev je zapisal, da \u017eeli tako pravi\u010dno poravnavati dolgove do \u010dlove\u0161kega rodu . Tak\u0161ne pro\u0161nje so bile ob koncu 19. in na za\u010detku 20. stoletja v Evropi nekaj povsem vsakdanjega, saj so bili rablji javne osebnosti, ki so se pogosto pojavljali v medijih. Prispevek na kratko raz\u010dleni uradni polo\u017eaj rabljev v novoustanovljeni kraljevini. Prej\u0161njega rablja je po upokojitvi na njegovem polo\u017eaju praviloma nadomestil njegov dolgoletni pomo\u010dnik; Fuxova pro\u0161nja je bila zavrnjena zaradi njegove starosti. Zdi pa se, da so oblasti ob tem spregledale njen subverzivni zna\u010daj.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Ksenija ROJHT<\/span><\/p>\n

PREKMURSKA GOSPODA NA ZA\u010cETKU 20. STOLETJA<\/span><\/p>\n

Prispevek obravnava gospodarske in socialne razmere v Prekmurju na za\u010detku 20. stoletja, s posebnim poudarkom na Murski Soboti in njenih prebivalcih. Posebej izpostavlja tisti sloj prebivalstva, ki je imel najve\u010dji vpliv na \u017eivljenje prekmurskega \u010dloveka na za\u010detku 20. stoletja. V skupini prekmurskih elit obravnava tako duhovnike, trgovce, obrtnike in prekmurske Jude.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Boris GOLEC<\/span><\/p>\n

\u00bbDER HUDI\u010c IST HIER ZU HAUSE\u00ab \u2013 MED UBO\u0160TVOM, GLASBO, PORTRETI NEZNANIH PREDNIKOV, SHIZOFRENIJO IN EVTANAZIJO<\/span><\/p>\n

Usode zadnjih Valvasorjevih potomcev na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja in njihova kulturno-umetnostna zapu\u0161\u010dina<\/span><\/p>\n

Razprava obravnava raznolike usode \u0161tirih dru\u017ein zadnjih potomcev kranjskega polihistorja J. V. Valvasorja (1641\u20131693), ki so prebivali na slovenskih tleh (v tujini \u017eivijo potomci \u0161e danes), in sicer v prvi polovici 20. stoletja, do leta 1941. Vsem je skupno, da so umrli brez potomstva, da sloven\u0161\u010dina nikomur ni bila materni jezik in da najbr\u017e nih\u010de ni vedel za sorodstvo z Valvasorjem.<\/span><\/p>\n

Njihove zgodbe so na pogled precej dekadentne. Gre za skupek usod ljudi v najbolj nemirnem stoletju novej\u0161e \u010dlove\u0161ke zgodovine, ki so se za povrh zna\u0161li na enem najbolj krvavih ko\u0161\u010dkov Srednje Evrope. Te\u017eko bi na\u0161li bolj pisano dru\u0161\u010dino oseb, te pa imajo poleg geografskega prostora en sam skupni imenovalec: skupne prednike, konkretno edinega od trinajstih Valvasorjevih pravnukov pl. Dienerspergov, za katerim so ostali legitimni potomci.<\/span><\/p>\n

Ve\u010d pozornosti je posve\u010dene dvema od osmerice zadnjih \u00bbslovenskih valvasorjevcev\u00ab: skladatelju Rudolfu Weis-Ostbornu, ki se je edini zapisal v regionalno zgodovino, ter nesre\u010dni \u017ertvi nacisti\u010dne evtanazije Karlu Mayerju, za katerim je ostalo najve\u010d osebnih pri\u010devanj.Z drugih zornih kotov so zanimive \u017eivljenjske usode preostalih oseb, pri nekaterih tudi raziskovalna pot, kako jih je bilo sploh mogo\u010de odkriti. In kon\u010dno so imeli \u010disto posebno usodo rokopisni spomini in zbirka portretov prednikov, za katere niti njihovi lastniki Koflerjevi s Koga pri Ormo\u017eu niso vedeli, koga vse predstavljajo in kako dragoceni utegnejo biti nekega dne za spoznavanje Valvasorjevega \u00bbneznanega\u00ab potomstva.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Senta JAUNIG<\/span><\/p>\n

\u017dENSKA NA ZDRAVNI\u0160KEM ZEMLJEVIDU<\/span><\/p>\n

Polo\u017eaj in delovanje \u017eensk v medicini s posebnim osvitom na slovensko zdravnico<\/span><\/p>\n

Do poznega srednjega veka je \u017eenska suvereno opravljala poklic zdraviteljice in bila edina zdravni\u0161ka pomo\u010d \u017eenskam (babice) in revnej\u0161im slojem prebivalstva. Ta polo\u017eaj na prelomu v novi vek v celoti izgubi. \u0160ele v drugi polovici 19. Stoletja vstopi v medicinske fakultete in se s\u010dasoma vpne v vsa podro\u010dja medicine, tako da danes prakti\u010dno ni medicinske specialnosti, ki je ne bi sokreirala tudi \u017eenska. V jedru razprave avtorica prika\u017ee glavne zna\u010dilnosti in posebnosti polo\u017eaja \u017eensk v slovenskem zdravni\u0161tvu zadnjih 100 let.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji Gorazd STARIHA Rolanda FUGGER GERMADNIK Ivan JANKOVI\u0106 Ksenija ROJHT Boris GOLEC Senta JAUNIG \u010clanki: KRVAVE REJNICE PODOBA JUDA V MOHORJANI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA EGIDIJ FUX, LJUDOMRZNE\u017d IZ […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":77,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-78","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2010-2019"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 08:51:24","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=78"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/78\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/77"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=78"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=78"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=78"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}