{"id":76,"date":"2013-05-04T19:34:19","date_gmt":"2013-05-04T18:34:19","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/04\/zgodovina-za-vse-2-2009\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:52","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:52","slug":"zgodovina-za-vse-2-2009","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2009\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2009"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Du\u0161an KOS<\/a><\/p>\n

Damir GLOBO\u010cNIK<\/a><\/p>\n

Dunja DOBAJA<\/a><\/p>\n

Eva MALLY<\/a><\/p>\n

\u017diga KONCILIJA<\/a><\/p>\n

Meta \u010cERNIGOJ<\/a><\/p>\n

Katja PONI\u017d MIHURKO<\/a><\/p>\n

Aleksander LOREN\u010cI\u010c<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

PROBLEM HERMANOVEGA SODI\u0160\u010cA<\/a><\/p>\n

\u00bbZ ZLATIMI \u010cRKAMI BODE VPISAN DANA\u0160NJI DAN V ZGODOVINO NA\u0160E \u010cITAVNICE.\u00ab<\/a><\/p>\n

PREGLED RAZVOJA SOCIALNE ZAKONODAJE V AVSTRO-OGRSKI MONARHIJI V LETIH 1867\u20131918<\/a><\/p>\n

\u00bbJUDOVSKI KLAVCI UMORILI KR\u0160\u010cANSKO DEKLO ESTERO SOLLYMOSSY\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbPREZRTI HEROJI VELIKE VOJNE\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbKUPIDA JE SPOZNALA, PREDEN JE SRE\u010cALA MATI\u010cARJA.\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbODKAR DOBIVAM \u017dENSKI SVET NE POZNAM VE\u010c MALODU\u0160NOSTI\u00ab<\/a><\/p>\n

STRUKTURNI PREMIKI NA PODRO\u010cJU SLOVENSKEGA PODJETNI\u0160TVA V OBDOBJU \u00bbPRVE RECESIJE\u00ab<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image32\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Du\u0161an KOS<\/span><\/p>\n

PROBLEM HERMANOVEGA SODI\u0160\u010cA<\/span><\/p>\n

V \u010dlanku avtor predlaga novo re\u0161itev problema zna\u010daja sodi\u0161\u010da, ki je leta 1425 procesiralo in oprostilo Veroniko Deseni\u0161ko, drugo \u017eeno grofa Friderika II. Celjskega obto\u017eb o \u010daranju in zastrupljevanju. Friderikov o\u010de grof Herman se je zato znesel nad mlado snaho, najprej s postavitvijo pred sodi\u0161\u010de, nato pa z njeno zunajsodno usmrtititvijo. Doslej so raziskovalci menili, da je proces potekal na posvetnem sodi\u0161\u010du. Na podlagi vsebine obto\u017ebe, kot jo predstavlja edini vir “Kronika grofov Celjskih” iz srede 15. stoletja, pa ka\u017ee, da ta primer najbr\u017e ni \u0161el v kontekst posvetnega, temve\u010d cerkvenega sodstva.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Damir GLOBO\u010cNIK<\/span><\/p>\n

\u00bbZ ZLATIMI \u010cRKAMI BODE VPISAN DANA\u0160NJI DAN V ZGODOVINO NA\u0160E \u010cITAVNICE.\u00ab<\/span><\/p>\n

Prvo desetletje \u010ditalnice v Kranju<\/span><\/p>\n

\u010citalnica v Kranju je bila ustanovljena 29. januarja 1863 kot osma narodna \u010ditalnica po vrsti po vzoru Narodne \u010ditalnice v Ljubljani. De\u017eelna vlada je pravila \u010ditalnice potrdila 16. decembra 1862 (dopolnjena so bila konec leta 1866). \u010citalnica je za\u010dela s prirejanjem “besed”. Konec leta 1863 je imela 113 \u010dlanov. Preselitev iz za\u010dasnih prostorov v Mayrjevo hi\u0161o, v kateri je bilo od 1846 kazinsko dru\u0161tvo, je \u010ditalnica slovesno praznovala 16. avgusta 1863 (mdr. slovesnost na grobu pesnika Franceta Pre\u0161erna). 13. septembra je \u010ditalnica napravila prvi izlet, 29. junija 1864 je \u010ditalnica sprejela \u010dlane Ju\u017enega sokola iz Ljubljane. Na slovesnosti v \u010ditalni\u010dni dvorani so tedaj prvi\u010d igrali. 20. avgusta 1864 je bila ustanovljena podru\u017enica Ju\u017enega sokola. \u010citalnica je od ljubljanske vzornice prevzela tudi dobrodelno dejavnost (za siromake iz Notranjske, pogorelce v Stra\u017ei\u0161\u010du, revno \u0161olsko mladino). \u010citalnica je oktobra 1869 poskrbela za slovesen pogreb Simona Jenka in dala pobudo za pesnikov nagrobni spomenik (odkritje septembra 1873). V sedemdesetih letih je vnema za \u010ditalni\u0161ko delo upadla. Po nekaj letih je \u0161tevilo \u010dlanov znova za\u010delo nara\u0161\u010dati.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dunja DOBAJA<\/span><\/p>\n

PREGLED RAZVOJA SOCIALNE ZAKONODAJE V AVSTRO-OGRSKI MONARHIJI V LETIH 1867\u20131918<\/span><\/p>\n

Avtorica predvsem s pomo\u010djo uradnih listov iz obravnavanega obdobja in tudi sodobne literature prika\u017ee glavne faze v razvoju zakonodaje glede oskrbe reve\u017eev in glede za\u0161\u010dite delavcev. Predstavi dolo\u010dbe domovinskega zakona glede ubo\u017ene oskrbe in dol\u017enosti oskrbovanja, ki so bile nalo\u017eene v izvedbo ob\u010dinam. Spregovori o Postavi z dne 25. marca 1883, s katero so bile odobrene podpore iz dr\u017eavnih sredstev za pomo\u010d ljudem v stiski. Postavo primerja z Zakonom z dne 27. decembra 1902 o dodelitvi podpor iz dr\u017eavnih sredstev za omilitev bede. Nadaljuje s pregledom delavske za\u0161\u010ditne zakonodaje v monarhiji, ko so se z razvojem industrije in zaposlovanjem velikega \u0161tevila delavcev razvili povsem novi odnosi med delodajalci in delojemalci. Razvoj omenjenih odnosov nam osvetlijo dolo\u010dbe Obrtnega reda in njegove novele. Prispevek podrobno predstavi tudi zakonodajo s podro\u010dja zavarovanja delavcev. Nezgodno zavarovanje za tovarni\u0161ke delavce v avstrijski polovici monarhije je vpeljal zakon z dne 28. decembra 1887, ki je bil prvi socialnozavarovalni zakon v Avstriji. Naslednje leto je bil sprejet \u0161e zakon za bolni\u0161ko zavarovanje. V Prekmurju, ki je sodilo v ogrski del monarhije, je ogrska zakonodaja enake predpise uvedla leta 1891 (obvezno bolni\u0161ko zavarovanje je Ogrska reformirala leta 1907).<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Eva MALLY<\/span><\/p>\n

\u00bbJUDOVSKI KLAVCI UMORILI KR\u0160\u010cANSKO DEKLO ESTERO SOLLYMOSSY\u00ab<\/span><\/p>\n

\u017didovski ritualni umor<\/span><\/p>\n

Razprava obravnava umor \u0161tirinajstletne dekle Ester Sollymossy, ki naj bi ga leta 1882 zagre\u0161ili Judje z rabinom na \u010delu v Tisza-Eszlaru na Ogrskem. Omenjeni umor je pomagal utrditi \u017ee tako raz\u0161irjeni antisemitizem med ljudstvom, avtorica pa na podlagi poro\u010danja petih ve\u010djih tedanjih slovenskih \u010dasnikov o dogodku ugotavlja, v kak\u0161nem obsegu je bil prisoten antisemitizem na Slovenskem. Od prvih novi\u010dk, ki so se pojavile junija 1882, pa do konca sodnega procesa leta 1883, ki je bil eden najodmevnej\u0161ih v 80. letih 19. stoletja, so bili \u010dasopisi namre\u010d polni kraj\u0161ih ali dalj\u0161ih \u010dlankov o aferi, pri tem pa slovensko \u010dasopisje, predvsem \u010dasnik Slovenec, osrednji politi\u010dni \u010dasnik katoli\u010danov, ni skrivalo svoje proti\u017eidovske naravnanosti.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>\u017diga KONCILIJA<\/span><\/p>\n

\u00bbPREZRTI HEROJI VELIKE VOJNE\u00ab<\/span><\/p>\n

Konji, psi, golobi in ostale \u017eivali na frontah prve svetovne vojne<\/span><\/p>\n

Prva svetovna vojna je po svoji mno\u017ei\u010dnosti in raznovrstnosti uporabe \u017eivali v vojne namene prekosila vse dotedanje oboro\u017eene spopade. Konjenica je v tem \u010dasu do\u017eivljala svoj zaton, voja\u0161ki rod z ble\u0161\u010de\u010do preteklostjo, a negotovo prihodnostjo, je bil odrinjen na rob bojnega polja. Zato pa se je konje v veliko ve\u010dji meri vpregalo v voja\u0161ki logisti\u010dni aparat. V prvi svetovni vojni je elegantni konj, navkljub motorni konkurenci, vlekel ali tovoril na tiso\u010de ton voja\u0161kega materiala in ljudi. Transportne oddelke so dopolnjevali \u0161e mirnej\u0161e atrmaste, prvovrstne tovorne \u017eivali mule, prikupni in trpe\u017eni osli\u010di, mo\u010dni voli in druge transportne \u017eivali. \u010ce so bili konji naj\u0161tevil\u010dnej\u0161i, so bili psi uporabljeni najbolj raznovrstno. Tako so re\u0161evali ranjene vojake, prena\u0161ali sporo\u010dila, patruljirali, varovali objekte in vojake v jarkih. Golobi so preka\u0161ali pse pri prena\u0161anju sporo\u010dil, vse dokler nista na boji\u0161\u010de sedla mrak ali megla. Nekatere \u017eivali so vojakom zgolj grenile \u017eivljenja. U\u0161 in podgana sta sopomenki za jarkovno bojevanje. Spet druge so v vojakih budile ve\u010dkrat pozabljeno ljubezen, toplino in so\u010dutje.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Meta \u010cERNIGOJ<\/span><\/p>\n

\u00bbKUPIDA JE SPOZNALA, PREDEN JE SRE\u010cALA MATI\u010cARJA.\u00ab<\/span><\/p>\n

Slovenski in italijanski avtorji o problemih spolnosti v dobi me\u0161\u010danstva<\/span><\/p>\n

Prispevek obravnava razlike v obravnavi spolnih problematik, ki jih je mogo\u010de opaziti med deli, ki so izhajala v osrednjeslovenskih pokrajinah in deli, ki so izhajala v Trstu, Kopru, Gorici in na Reki v dobi me\u0161\u010danstva. Ta so nastajala ve\u010dinoma izpod peresa italijansko govore\u010dih avtorjev, ki so se tematik, kot so \u017eenska seksualnost, masturbacija, spolna vzgoja in spolne bolezni, lotevali brez ve\u010djih zadr\u017ekov. Med njimi je namre\u010d \u017ee zgodaj prevladalo prepri\u010danje, da nevednost ni obramba kreposti in da ob alarmantni raz\u0161irjenosti spolnih bolezni ni ve\u010d mogo\u010de mol\u010dati. Medtem ko so se italijanski pisci odkrito zavzemali za nadzor rojstev, uporabo kondomov, osve\u0161\u010danje mladih in strogo higieno ob obiskih javnih hi\u0161, so ostajali slovenski avtorji pri moralnih naukih in zapleteni terminologiji, ki daje bralcu zgolj slutiti, o \u010dem je govor. Slovenske in italijanske pisce je zdru\u017eeval le podobno nepopustljiv odnos do masturbacije, tudi v tem primeru pa je bila o\u010ditna razlika v pristopu: italijanski avtorji so o pojavu govorili odkrito, pri \u010demer so najraje grozili z vsemi mogo\u010dimi in nemogo\u010dimi posledicami, ki naj bi \u010dloveka odvrnile od tega po\u010detja, slovenski pa so se problemu najraje preprosto izognili.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Katja PONI\u017d MIHURKO<\/span><\/p>\n

\u00bbODKAR DOBIVAM \u017dENSKI SVET NE POZNAM VE\u010c MALODU\u0160NOSTI\u00ab<\/span><\/p>\n

Revija \u017denski svet je pomemben del slovenskega \u017eenskega gibanja med obema vojnama. \u010ceprav se ni nikoli profiliral kot feministi\u010dna revija, so pri njem sodelovale tedaj najbolj napredne publicistke (Angela Vode, Marja Bor\u0161nik, Lojzka \u0160tebi) in literarne ustvarjalke (Dora Gruden, Milena Mohori\u010d, Marijana Kokalj \u017deljeznova, Erna Muser, Milica Ostrou\u0161ka idr.). Med slovenskimi revijami, ki so nagovarjale predvsem \u017eensko bralno ob\u010dinstvo, je bil \u017denski svet revija, ki je imela v obdobju med obema vojnama najdalj\u0161o dobo izdajanja in je nagovarjala tako \u017eenske s pode\u017eelja kot me\u0161\u010danke, k njeni priljubljenosti pa je prispevala tudi modna priloga s krojnimi polami. Ko so pri njem za\u010dele sodelovati Slovenke z univerzitetno izobrazbo, je postajal vse bolj zanimiv tudi za izobra\u017eenke. Avtorice prispevkov so odpirale aktualne teme, na katere so do\u017eivele \u017eivahen odziv (razprave o pravici do splava v letniku 1936, o celibatu u\u010diteljic, o krizi zakona, o prostituciji). Revija \u017denski svet izmed vseh aktivnosti \u017eensk med obema vojnama verjetno najbolj neposredno zrcali \u0161tevilne napore, a tudi neizogibne kompromise, s katerimi so se tedaj soo\u010dale \u017eenske, ki niso ve\u010d mogle pristajati na vlogo nemih opazovalk dru\u017ebe.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Aleksander LOREN\u010cI\u010c<\/span><\/p>\n

STRUKTURNI PREMIKI NA PODRO\u010cJU SLOVENSKEGA PODJETNI\u0160TVA V OBDOBJU \u00bbPRVE RECESIJE\u00ab<\/span><\/p>\n

Po prvem \u010detrtletju leta 2009 je Slovenija uradno zapadla v recesijo, ki je posledica globalne finan\u010dne in gospodarske krize. Recesija je nastopila prvi\u010d, odkar je na\u0161a dr\u017eava leta 1993 pre\u0161la v transformacijsko okrevanje in tako smo znova pri\u010da padcu gospodarske aktivnosti, propadanju podjetij in visoki brezposelnosti. V razpravi avtor osvetli dogajanje v slovenskem podjetni\u0161tvu v \u010dasu “prve” recesije, ki pa ni bila posledica istega vzroka kot dana\u0161nja, temve\u010d je bila posledica prehoda iz socialisti\u010dnega v tr\u017eno ter iz regionalnega v nacionalno gospodarstvo.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Du\u0161an KOS Damir GLOBO\u010cNIK Dunja DOBAJA Eva MALLY \u017diga KONCILIJA Meta \u010cERNIGOJ Katja PONI\u017d MIHURKO Aleksander LOREN\u010cI\u010c \u010clanki: PROBLEM HERMANOVEGA SODI\u0160\u010cA \u00bbZ ZLATIMI \u010cRKAMI BODE VPISAN DANA\u0160NJI DAN V […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":75,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-76","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 12:32:10","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=76"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/76\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/75"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=76"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=76"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=76"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}