{"id":74,"date":"2013-05-04T19:25:17","date_gmt":"2013-05-04T18:25:17","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/04\/zgodovina-za-vse-1-2009\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:52","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:52","slug":"zgodovina-za-vse-1-2009","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2009\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2009"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Du\u0161an Kos<\/a><\/p>\n

Jasna Van\u010dek<\/a><\/p>\n

Tja\u0161a Rotar<\/a><\/p>\n

Jurij Perov\u0161ek<\/a><\/p>\n

Gorazd Stariha<\/a><\/p>\n

Ur\u0161ka Strle<\/a><\/p>\n

Aleksander Loren\u010di\u010d<\/a><\/p>\n<\/td>\n

 \u010clanki: <\/p>\n

BORBA SLOVENSKIH FANTOV IN DEKLET ZA SVOBODO<\/a><\/p>\n

\u00bbVOJNE POROKE\u00ab MED PRVO SVETOVNO VOJNO<\/a><\/p>\n

GOSTINSKI LOKALI NA JESENICAH V OBDOBJU OD KONCA 19. STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE<\/a><\/p>\n

\u00bbSTOJIMO PO VSEJ VERJETNOSTI PRED NAJSTRAHOTNEJ\u0160O TOTALNO VOJNO\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbTI SI NI\u010cLA, MANJ KAKOR OD BOHINJSKEGA DREKA DIM!\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbPUSTILI SO VSE IN \u010cEZ NO\u010c OD\u0160LI\u00ab.<\/a><\/p>\n

GOSPODARSKA KRIMINALITETA: \u00bbTEMNA STRAN KULTURNEGA IN TEHNOLO\u0160KEGA RAZVOJA \u010cLOVE\u0160TVA\u00ab<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image31\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Du\u0161an Kos<\/span><\/p>\n

BORBA SLOVENSKIH FANTOV IN DEKLET ZA SVOBODO<\/span><\/p>\n

Prepletanje in spopadanje patriarhalne prisile z ljubeznijo in poro\u010dnim konsenzualnim principom na Slovenskem v obdobju poznega fevdalizma<\/span><\/p>\n

Po formalni zmagi konsenzualnega principa v zakonskem nauku Cerkve v 12. stoletju in potrditvi na tridentinskem koncilu leta 1563 ter uspe\u0161nem dru\u017ebenem discipliniranju so odlo\u010dnej\u0161i mladinci vsaj od 16. stoletja \u017ee lahko uveljavljali svoje \u017eelje in \u0161e posebej ljubezen pri iskanju poro\u010dnega partnerja. Med procesom absolutizacije dr\u017eave v 17. in 18. stoletju pa so se medgeneracijska nasprotja zaostrila. To pa ni najedalo le materialisti\u010dno bistvo zakonske zvezo, o kateri so se obi\u010dajno pogajali star\u0161i \u017eenina in neveste,<\/span><\/p>\n

marve\u010d tudi bistvo absolutisti\u010dne dr\u017eave z vladarjem kot patriarhom. Zato je pri\u0161lo do navideznega paradoksa: Cerkev je podpirala mlade, dr\u017eava pa star\u0161e. Podpore pa niso bile vedno trdne, ko \u010demer govori primer samovoljne zaroke in nameravane poroke Marije Dizme grofa Barbo\u2013Waxenstein iz let 1760\u20131764, ki se je s sr\u010dno izbranko Ivano Nepomu\u0161ko baronico Billichgratz uprl statusnim dru\u017ebenim zahtevam, ki jih je poosebljal njegov o\u010de Jo\u0161t Vajkard. Za par ugoden sodni razplet afere pa je \u017ee pri\u0161el v \u010dasu, ko so se glasno opevana ljubezenska \u010dustva v aristokratskih krogih \u017ee umikala v intimo. Na Kranjskem se je vzpostavljal versko-moralni rigorizem in ljubezen ter poroka, \u010deprav je bila ta formalno svobodna, se dejansko nista mogla iz\u017eiveti mimo standardnih materialnih (ohranjanje premo\u017eenja) in moralnih zahtev, tj. spo\u0161tovanja, ne pa tudi absolutnega podrejanja star\u0161em.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Jasna Van\u010dek<\/span><\/p>\n

\u00bbVOJNE POROKE\u00ab MED PRVO SVETOVNO VOJNO<\/span><\/p>\n

Prispevek obravnava vojne poroke v \u010dasu prve svetovne vojne. Podatki o njih temeljijo na poro\u010dnih maticah ljubljanskih mestnih \u017eupnij in noticah v \u010dasopisih Slovenec in Slovenski narod. Avtorica prika\u017ee razse\u017enost sklepanja t. i. vojnih porok in razli\u010dne vzroke zanje: od mo\u017enosti pridobitve dr\u017eavne podpore, do formalizacije \u017ee dalj \u010dasa trajajo\u010de izvenzakonske zveze in priznanja nezakonskih otrok.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Tja\u0161a Rotar<\/span><\/p>\n

GOSTINSKI LOKALI NA JESENICAH V OBDOBJU OD KONCA 19. STOLETJA DO DRUGE SVETOVNE VOJNE<\/span><\/p>\n

\u010clanek prikazuje dogajanje v jeseni\u0161kih gostilnah v obdobju od konca 19. stol. do 2. svetovne vojne. Gostinske lokale izpostavlja kot pomembna sredi\u0161\u010da dru\u017eabnega \u017eivljenja, prostore sre\u010devanja, dru\u017eenja, zabave, sprostitve po napornem delu pa tudi pijan\u010devanja in \u00bbnemoralnosti\u00ab. Pri zahajanju v gostilne se lepo ka\u017eejo nacionalne in politi\u010dne delitve na Jesenicah, z delitvijo na imenitnej\u0161e lokale in lokale za \u00bbrajo\u00ab pa tudi socialne razlike v tem industrijskem naselju.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Jurij Perov\u0161ek<\/span><\/p>\n

\u00bbSTOJIMO PO VSEJ VERJETNOSTI PRED NAJSTRAHOTNEJ\u0160O TOTALNO VOJNO\u00ab<\/span><\/p>\n

Doktrine druge svetovne vojne v pogledih slovenske politike 1939\u20131941<\/span><\/p>\n

Slovenska politika je vpra\u0161anje voja\u0161kih doktrin za\u010dela obravnavati \u017ee kmalu po za\u010detku novega svetovnega spopada. V katoli\u0161kem in liberalnem taboru so ocenili, da ima vojna totalni zna\u010daj, obenem pa so opozorili \u0161e na eno klju\u010dno zna\u010dilnost novega voja\u0161kega spopada \u2013 na\u010delo bliskovite vojne. Med modernimi voja\u0161kimi sredstvi, na katerih je slonela nova vojna, so v obeh taborih ter v socialisti\u010dnem delu marksisti\u010dnega tabora posebej poudarili vlogo letalstva, padalcev, motoriziranih voja\u0161kih enot, pomorskih min in podmornic. Opozorili so tudi na pomen vremenskih razmer za uspe\u0161no izvajanje voja\u0161kih operacij in na nevarne u\u010dinke propagandne oziroma psiholo\u0161ke vojne ter vloge radia v njej. Liberalci so zagovarjali \u0161e doktrino o vsestranski podpori civilnega prebivalstva oboro\u017eenim silam dr\u017eave (armada je narod), socialisti pa so opozorili na vojskovanje, katerega namen je na\u010drtno iz\u010drpavanje nasprotnikovih gospodarskih mo\u010di in \u017eive voja\u0161ke sile v voja\u0161kem spopadu. Komunisti so v letih 1939\u20131941 vpra\u0161anje voja\u0161kih doktrin obravnavali z vidika svojega revolucionarnega cilja, to je organiziranja, priprave in izvedbe oboro\u017eene vstaje in prevzema oblasti, ki naj bi slonel na gverilskem oziroma partizanskem na\u010dinu bojevanja. Na tej podlagi so tudi vodili vojskovanje partizanskih enot v letih 1941\u20131945.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Gorazd Stariha<\/span><\/p>\n

\u00bbTI SI NI\u010cLA, MANJ KAKOR OD BOHINJSKEGA DREKA DIM!\u00ab<\/span><\/p>\n

\u017daljenje \u010dasti in klevetanje med letoma 1937\u20131950<\/span><\/p>\n

Razprava se ukvarja z \u017ealjenjem \u010dasti pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Omejuje se na obmo\u010dje sodnih okrajev Kranjska Gora in Radovljica, oziroma po vojni (za\u010dasno) zdru\u017eeni sodni okraj Jesenice, temelji pa na kazenskih spisih pristojnih sodi\u0161\u010d.<\/span><\/p>\n

\u0160tevil\u010dnost vlo\u017eenih to\u017eb nam najprej poka\u017ee, da je bilo v letih pred vojno pravdanje zaradi \u010dasti zelo razvito. Med vojno, pri\u010dakovano, za te zadeve ljudje niso imeli toliko \u010dasa, takoj po vojni pa je odstotek prito\u017eevanja glede prizadete \u010dasti ponovno narasel. Nadalje glede na vrsto obto\u017eb \u017ealjenja \u010dasti lahko ugotovimo, da so pri \u017ealitvah prednja\u010dile tiste glede spolnosti, pri klevetah pa obdol\u017eitve kraje.<\/span><\/p>\n

\u017daljenje organov oblasti, dr\u017eave je kaj hitro preraslo iz \u017ealjenja in klevetanja v kr\u0161enje javnega reda in miru, zato so tu zajeti le \u00bbne\u017enej\u0161i\u00ab primeri. Kot posebna kategorija so zanimivi primeri s politi\u010dnim ozadjem, saj nam pri\u010dajo o aktualnostih obravnavane dobe. Pred vojno je do raznih \u00bbpoliti\u010dnih\u00ab \u017ealitev prihajalo na primer v razgretem predvolilnem dogajanju, agitacijah. Po vojni, ko je politi\u010dno dogajanje zamrlo, pa so \u017ealjivke s politi\u010dno osnovo pomenile neposreden napad na oblast.<\/span><\/p>\n

Vojni \u010das je z vsem svojim dogajanjem pustil mo\u010dne sledove na ljudeh in njihovih medsebojnih odnosih, kar se je odra\u017ealo tudi v o\u010ditkih in \u017ealitvah. \u017dalitve in klevete glede medvojnega zadr\u017eanja so postale pomembna kategorija obto\u017eevanja. Tu gre \u0161e omeniti, da je sodi\u0161\u010de v prvih povojnih letih znalo razsojati tudi v primerih \u017ealjenja \u010dasti izrazito v \u00bbduhu \u010dasa\u00ab.<\/span><\/p>\n

Primerjava med spoloma nam poka\u017ee, da so bili pred vojno mo\u0161ki ve\u010dkrat to\u017eniki kot \u017eenske, \u0161e ve\u010dkrat pa so bili mo\u0161ki to\u017eeni zaradi \u017ealjenja \u010dasti Po vojni pa lahko za razliko od predvojnega \u010dasa vidimo, da so v novih \u010dasih \u017eenske pogosteje branile svojo \u010dast pred sodi\u0161\u010dem, po drugi strani pa se je tudi precej zmanj\u0161al zaostanek \u017eensk za mo\u0161kimi, ki so bili to\u017eeni zaradi \u017ealjenja \u010dasti in klevetanja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Ur\u0161ka Strle<\/span><\/p>\n

\u00bbPUSTILI SO VSE IN \u010cEZ NO\u010c OD\u0160LI\u00ab.<\/span><\/p>\n

Prispevek k ilegalnemu izseljevanju iz Poso\u010dja v Italijo po drugi svetovni vojni v lu\u010di ustnih pri\u010devanj<\/span><\/p>\n

Avtorica se v svojem prispevku osredoto\u010da na Poso\u010dje, ki je bilo po drugi svetovni vojni pri\u010da masovnemu preseljevanju tako znotraj slovenskega ozemlja kot tudi preko meje. Izhajajo\u010d iz premise, da je vsakdo ne le pasivni opazovalec, ampak tudi aktivni sooblikovalec svoje dobe, prisluhne nekaterim \u00bbnevidnim\u00ab posameznikom, ki so tvorili ilegalne izseljenske tokove proti Italiji. Skozi ustna pri\u010devanja izseljencev in njihovih sodobnikov iz Poso\u010dja sku\u0161a izpostaviti razmere v tedanji dru\u017ebi, ki so delovali stimulativno za prebeg, hkrati pa analizirati njihovo odlo\u010ditev za izselitev. Pri\u010devanja izseljencev razkrivajo, da je bila odlo\u010ditev za prebeg najve\u010dkrat rezultat se\u0161tevka razli\u010dnih motivov. Prav to dejstvo, ki izhaja iz opazovanja migracijskih procesov z osebne ravni, kli\u010de po zmanj\u0161evanju absolutnosti politi\u010dnih oziroma ekonomskih imenovalcev kot razlogov za izselitev in hkrati postavlja pod vpra\u0161aj univerzalnost uradnih oznak, ki se nana\u0161ajo na izseljence.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Aleksander Loren\u010di\u010d<\/span><\/p>\n

GOSPODARSKA KRIMINALITETA: \u00bbTEMNA STRAN KULTURNEGA IN TEHNOLO\u0160KEGA RAZVOJA \u010cLOVE\u0160TVA\u00ab<\/span><\/p>\n

Razprava obravnava problematiko gospodarske kriminalitete v Sloveniji v \u010dasu tranzicije oziroma v \u010dasu prehoda iz enega v drug dru\u017ebeno-politi\u010dni sistem. Avtor v razpravi opredeli in definira pojem gospodarske kriminalitete, statisti\u010dno predstavi gibanja le te ter se dotakne najodmevnej\u0161ih gospodarskih afer tega obdobja v Sloveniji. Tranzicija je spro\u017eila \u0161tevilne procese, v okviru katerih so bile mo\u017ene \u0161tevilne zlorabe ter oblike gospodarskega kriminala. Avtor v razpravi namenja posebno pozornost procesu lastninjenja oziroma privatizacije dru\u017ebene lastnine kot osrednjemu problemu v slovenski gospodarski tranziciji.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Du\u0161an Kos Jasna Van\u010dek Tja\u0161a Rotar Jurij Perov\u0161ek Gorazd Stariha Ur\u0161ka Strle Aleksander Loren\u010di\u010d  \u010clanki: BORBA SLOVENSKIH FANTOV IN DEKLET ZA SVOBODO \u00bbVOJNE POROKE\u00ab MED PRVO SVETOVNO VOJNO GOSTINSKI […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":73,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-74","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:51:36","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=74"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/74\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/73"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=74"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=74"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=74"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}