{"id":72,"date":"2013-05-04T19:17:15","date_gmt":"2013-05-04T18:17:15","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/04\/zgodovina-za-vse-2-2008\/"},"modified":"2017-05-10T09:45:44","modified_gmt":"2017-05-10T07:45:44","slug":"zgodovina-za-vse-2-2008","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2008\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2008"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Aleksander \u017dI\u017dEK<\/a><\/p>\n

Janez CVIRN<\/a><\/p>\n

Jure GA\u0160PARI\u010c<\/a><\/p>\n

Irena Gantar GODINA<\/a><\/p>\n

Filip \u010cU\u010cEK<\/a><\/p>\n

Marko ZAJC<\/a><\/p>\n

Tina BAHOVEC<\/a><\/p>\n

Dragan MATI\u0106<\/a><\/p>\n

Andrej STUDEN<\/a><\/p>\n

Janez POLAJNAR<\/a><\/p>\n

Mojca \u0160ORN<\/a><\/p>\n

Borut BATAGELJ<\/a><\/p>\n

Andrej PAN\u010cUR<\/a><\/p>\n

Marija PO\u010cIVAV\u0160EK<\/a><\/p>\n

Zdenko \u010cEPI\u010c<\/a><\/p>\n<\/td>\n

 \u010clanki: <\/p>\n

KDO JE KDAJ V CEHU PLA\u010cAL CEHO<\/a><\/p>\n

ALKOHOL V PARLAMENTU<\/a><\/p>\n

TOBAK IN ALKOHOL V PARLAMENTU PRVE JUGOSLAVIJE<\/a><\/p>\n

SLOVENSKO DIJA\u0160TVO, ALKOHOL, BUR\u0160EVSTVO IN \u017dENSKE<\/a><\/p>\n

ANTON MARTIN SLOM\u0160EK IN PROBLEM ALKOHOLIZMA (TER TOBAKA) NA SPODNJEM \u0160TAJERSKEM<\/a><\/p>\n

\u00bbMALO PITI, ALI TO KAJ \u0160KODUJE TREZNOSTNI AKCIJI V DOMOVINI? PRAV NI\u010c.\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbTREZNO LJUDSTVO BO BOGATELO, BO CVELO IN SE KREPKO RAZVILO\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbIN ZAPELA JE HARMONIKA OD VZHODA DO ZAHODA IN NA\u0160 NAROD JE ZARAJAL, DA \u0160E NIKDAR TAKO TER NE MORE DO SAPE \u0160E DANES …\u00ab<\/a><\/p>\n

TUDI \u010cE SO TREZNI, NISO ANGELI, PIJANI PA SO ZVERINE<\/a><\/p>\n

VPLIV ALKOHOLA NA DEGENERACIJO NARODA MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA<\/a><\/p>\n

\u00bbDAJTE OTROKOM MLEKA, NE ALKOHOLA!\u00ab<\/a><\/p>\n

ALKOHOL IN \u0160PORT V SLOVENSKI DRU\u017dBI PRVE POLOVICE 20. STOLETJA<\/a><\/p>\n

PONAREJANJE VINA PRED PRVO SVETOVNO VOJNO<\/a><\/p>\n

\u0160PECERIJA, LIKER, MALINOV SOK, \u017dGANJE: EN GROS & EN DETAIL<\/a><\/p>\n

\u00bbOD NEKDAJ LEPE SO LJUBLJANKE SLOVELE\u00ab<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image30\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Aleksander \u017dI\u017dEK<\/span><\/p>\n

KDO JE KDAJ V CEHU PLA\u010cAL CEHO<\/span><\/p>\n

Cehi so svoje \u010dlanstvo povezovali na strokovni, verski in karitativni ravni. Iz njihovega verskega obele\u017eja je izhajalo tudi strogo spo\u0161tovanje katoli\u0161kih moralnih vrednot, kamor je prav gotovo sodilo izogibanje pretiranemu popivanju. Kljub temu pa se je cehovsko \u017eivljenje pogosto odvijalo ob polni mizi in polnih kozarcih, kar je \u0161tevilne mojstre in pomo\u010dnike nemalokrat spravilo v sku\u0161njavo, ki so ji lahkomiselno podlegli in s svojo pijanostjo spravljali v pohuj\u0161anje in na slab glas obrt in ceh, ki so mu pripadali. Vladarji, ki so od sredine 16. stoletja dalje vedno radikalneje posegali v samostojnost cehov, so si ob nedeljeni podpori cerkvenih struktur prizadevali za zmanj\u0161evanje izdatkov za raznovrstne cehovske pogostitve in strogo sankcioniranje nedovoljenih izdatkov za pojedine in pija\u010do. Od oblasti postavljeni cehovski komisarji so skrbno kontrolirali letne cehovske obra\u010dune in skrbeli za spo\u0161tovanje cehovskih pravil, v katerih se od obrtnikov zlasti v \u010dasu Karla VI., Marije Terezije in Jo\u017eefa II. neizprosno zahteva krepostno in pobo\u017eno \u017eivljenje brez pretirane zapravljivosti in veselja\u010denja. Med zapisanim in \u017eivljenjem pa je tudi v primeru omejevanja popivanja cehovskih obrtnikov zijal velik prepad …<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Janez CVIRN<\/span><\/p>\n

ALKOHOL V PARLAMENTU<\/span><\/p>\n

V vsakoletni prora\u010dunski razpravi v dr\u017eavnem zboru je bil alkohol ena izmed osrednjih tem, okoli katere so se vnemale strasti. Razprave o vi\u0161ini davka na pivo, vino in \u017eganje so bile obi\u010dajno \u00bbvro\u010de\u00ab, saj je bilo navzkri\u017ene interese dr\u017eave, proizvajalcev in \u0161tevilnih potro\u0161nikov izjemno te\u017eko uskladiti. Toda alkohol je bil v dr\u017eavnem zboru prisoten tudi na mnoge druge na\u010dine. Avstrijski parlament je \u2013 poleg vsega drugega \u2013 premogel odli\u010dno restavracijo, ki je izvoljenim predstavnikom ljudstva po zmernih cenah nudila nadpovpre\u010dne usluge, cela vrsta odli\u010dnih kavarn in gostiln pa se je nahajala tudi v okolici parlamenta. \u010ce lahko verjamemo mariborskemu poslancu Gustavu Kokoschineggu, je bila parlamentarna restavracija ves \u010das polna, medtem ko je velika plenarna dvorana obi\u010dajno samevala. Ugledni zastopniki ljudstva so se najraje kratko\u010dasili z igranjem kart, zraven pa so si pridno mo\u010dili grlo. Na ve\u010dernih sejah dr\u017eavnega zbora so se pod vplivom maliganov nadvse samozavestno lotevali tem, o katerih sicer niso imeli prav nobenega pojma.<\/span><\/p>\n

Pijancev pa ne sre\u010damo samo med vsenem\u0161kimi poslanci, temve\u010d so tudi rde\u010da lica najuspe\u0161nej\u0161ega cislajtanskega ministrskega predsednika grofa Taaffeja ve\u010d kot zgovorno pri\u010dala, da je mo\u017e ljubitelj \u017elahtne kapljice. Vsenem\u0161kih poslancev politi\u010dni nasprotniki tudi niso brez razloga ozna\u010devali za \u00bbalkoholizirane pratevtone\u00ab. Kar nekaj ljubiteljev alkoholne omame je bilo tudi med slovenskimi poslanci, ki so ve\u010d \u010dasa kot v parlamentu presedeli v okoli\u0161kih gostinskih lokalih.<\/span><\/p>\n

V nastopih mnogih poslancev je bilo velikokrat zaznati nekaj tiste politi\u010dne samozavesti, ki jo \u2013 kot pravi Jaroslav Ha\u0161ek \u2013 vzbuja alkohol. Poslanski govori so bili vse preve\u010dkrat podobni tistemu, kar je Ivan Robida ozna\u010dil za \u00bbpijanski govor\u00ab. Seveda si brez alkohola ne moremo zamisliti niti obstrukcijskih ekscesov, ki so od konca 19. stoletja pogosto pretresali dr\u017eavni zbor. Ni\u010d \u010dudnega, \u010de je parlament na vi\u0161ku obstrukcije nem\u0161kih strank zoper Badenijeve jezikovne naredbe novembra 1897 dopisnika Slovenskega naroda spominjal na zakotno kme\u010dko beznico.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Jure GA\u0160PARI\u010c<\/span><\/p>\n

TOBAK IN ALKOHOL V PARLAMENTU PRVE JUGOSLAVIJE<\/span><\/p>\n

Po razpadu Avstro-Ogrske in oblikovanju jugoslovanske dr\u017eave se je slovenski prostor vklju\u010dil v novo dru\u017ebeno-civilizacijsko stvarnost, ki se je v precej segmentih bistveno razlikovala od prej\u0161nje \u2013 avstrijske. V novi dr\u017eavi so tako drug ob drugega tr\u010dili v\u010dasih diametralno nasprotni pogledi in dojemanja najrazli\u010dnej\u0161ih ravni politi\u010dnega, dru\u017ebenega in seveda dru\u017eabnega \u017eivljenja. Eno od konkretnih sti\u010di\u0161\u010d ljudi iz razli\u010dnih svetov je bila beograjska skup\u0161\u010dina, v krle\u017eijanskem slikovitem pretiravanju \u00bbneinteligentna in popolnoma primitivna negacija sleherne, tudi najskromnej\u0161e parlamentarne oblike\u00ab, kjer so se tolkla politi\u010dna stali\u0161\u010da, kovale zahrbtne taktike, kjer so prihajali do izraza razli\u010dni politi\u010dni stili in zna\u010daji najrazli\u010dnej\u0161ih posameznikov, izvoljenih med Jesenicami in Gevgelijo, in kjer se je tudi pilo ter \u0161e ve\u010d pokadilo. Med seboj so se udarjale strasti, kar je parlamentarni vsakdan na videz pribli\u017ealo tezi srbskega politika Dragoljuba Jovanovi\u0107a, da \u00bbpolitik mora biti strasten, ampak ne sme imeti drugih strasti in slabosti \u2013 razen politike.\u00ab Toda poslanci stare Jugoslavije so imeli precej \u00bbdrugih strasti\u00ab povsem \u017eivljenjskega zna\u010daja. Med najbolj obi\u010dajne in tedaj gotovo najmanj sporne sta sodila alkohol in tobak, za\u0161\u010ditna znaka javnega \u017eivljenja. Vpogled v navade in okoli\u0161\u010dine v zvezi s pitjem in kajenjem v beograjski skup\u0161\u010dini nam odstira relativno neznano dru\u017eabno plat parlamenta, onkraj politi\u010dnih bojev, prikazuje vsakdan poslanca Narodne skup\u0161\u010dine in njegov odnos do kajenja in alkohola. Kljub razli\u010dnostim znotraj prve Jugoslavije moremo ugotoviti, da je bilo njuno u\u017eivanje vsem samoumevno, njuna konkretna vloga ob posameznih dogodkih pa precej\u0161nja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Irena Gantar GODINA<\/span><\/p>\n

SLOVENSKO DIJA\u0160TVO, ALKOHOL, BUR\u0160EVSTVO IN \u017dENSKE<\/span><\/p>\n

Masarykov vpliv na velik del slovenske mladine ni bil le politi\u010den, ideolo\u0161ki, temve\u010d so v veliki meri prevzeli tudi njegova priporo\u010dila o zdravem in eti\u010dnem odnosu do \u017eivljenja. Eno pomembnej\u0161ih vpra\u0161anj, s katerimi se je tedaj sre\u010devala tudi \u010de\u0161ka dru\u017eba, je bilo vpra\u0161anje alkoholizma. Kot univerzitetni profesor je Masaryk izdal posebno bro\u0161uro o tem problemu. Narodno radikalna dija\u0161ka struja na Slovenskem, ki je v veliki meri sledila Masarykovim nazorom in napotkom, je to vpra\u0161anje obravnavala kot eno klju\u010dnih vpra\u0161anj oz. problemov, s katerim so se soo\u010dala tako dija\u0161ka oz. \u0161tudentska dru\u0161tva na Dunaju, v Gradcu in tudi v Pragi. V glasilu Omladina je mogo\u010de zaslediti \u0161tevilne \u010dlanke, v katerih so se \u2013 ve\u010dinoma \u2013 sklicevali prav na Masarykova opozorila oz. razprave o raz\u0161irjenosti in \u0161kodljivosti pretiranega “popivanja”, hkrati pa so slovenski \u0161tudenti k tem razpravam radi dodali tudi vpra\u0161anje bur\u0161evstva.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Filip \u010cU\u010cEK<\/span><\/p>\n

ANTON MARTIN SLOM\u0160EK IN PROBLEM ALKOHOLIZMA (TER TOBAKA) NA SPODNJEM \u0160TAJERSKEM<\/span><\/p>\n

V prispevku avtor analizira \u010das Slom\u0161kovega \u0161kofovanja v 50-ih in zgodnjih 60-ih letih 19. stoletja. Alkoholizem se je za \u010dasa Bachovega absolutizma \u0161e bolj razpasel in dobesedno kraljeval med \u0161kofovimi \u00bbov\u010dicami\u00ab. Slom\u0161ek je zato namenjal veliko pozornost nadzoru nad alkoholizmom v svojih \u017eupnijah in preko vizitacij popisoval stanje na terenu. Njegovo protialkoholno delovanje pa se je jasno kazalo v njegovih pastirskih pismih, ki jim je (z vso gore\u010dnostjo) posve\u010dal veliko pozornost. Prav preko tega \u00bbmedija\u00ab je sku\u0161al vplivati na prebivalstvo in ga re\u0161evati pred smrtonosno pogubo, zlasti pred \u017eganjepitjem, ki se je vse bolj \u0161irilo med ljudstvom. Vendar pa Slom\u0161ek ni bil nasprotnik alkohola. Boril se je proti pretiravanju (beri: alkoholizmu), alkohol (beri: vino) pa je (v zmernih koli\u010dinah) izredno cenil, kar je pokazal v svojih pesmih, posve\u010denih vinogradni\u0161tvu.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Marko ZAJC<\/span><\/p>\n

\u00bbMALO PITI, ALI TO KAJ \u0160KODUJE TREZNOSTNI AKCIJI V DOMOVINI? PRAV NI\u010c.\u00ab<\/span><\/p>\n

Zna\u010daj protialkoholnega gibanja pod vodstvom Janeza Kalana pred prvo svetovno vojno<\/span><\/p>\n

Janez Kalan (1868\u20131945), duhovnik, urednik in aktivist katoli\u0161kega gibanja, je bil poleg delovanja v Marijinih dru\u017ebah in urednikovanja mese\u010dnika Bogoljub (1903\u20131924) glavni akter protialkoholnega gibanja na Slovenskem pred prvo svetovno vojno in po njej. Leta 1903 je ustanovil protialkoholno zvezo Sveta vojska, urejeval pa je tudi protialkoholni \u010dasopis Zlata doba. Kalan je za razliko od predhodnikov v boju proti alkoholu uporabil bolj tolerantno taktiko. Za \u010dlanstvo v protialkoholnem zdru\u017eenju se ni zahtevala popolna abstinenca. Gibanje je bilo razdeljeno na abstinente in t. i. zmernike \u2013 ljudi, ki so se odpovedali \u017eganju, pivo in vino pa so morali piti zelo zmerno. Kalan je bil izredno aktivna in kontroverzna osebnost, saj je po eni strani gore\u010de pridigal proti alkoholu, po drugi pa so ga ve\u010dkrat zasa\u010dili, da ga je sam tudi konzumiral. Leta 1910 so se iz tega nor\u010devali pri liberalnem Slovenskem narodu. Naslednje leto pa je v Zlati dobi sam priznal, da je na poti v Jeruzalem pil. V protialkoholnem \u010dasopisu je celo reklamiral \u00bbdoma\u010de\u00ab vino , ki naj bi bilo za ljudi bolj\u0161e kot \u00bbnem\u0161ko\u00ab ali \u00bbjudovsko\u00ab \u017eganje in pivo. Pod njegovim vodstvom je bilo protialkoholno gibanje izrazito konzervativno in je videlo razloge za alkoholizem in moralni propad predvsem v pogubnih vplivih moderne dru\u017ebe, re\u0161itev pa v rekatolizaciji dru\u017ebe.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Tina BAHOVEC<\/span><\/p>\n

\u00bbTREZNO LJUDSTVO BO BOGATELO, BO CVELO IN SE KREPKO RAZVILO\u00ab<\/span><\/p>\n

Koro\u0161koslovenski boj proti pijan\u010devanju ob koncu 19. in na za\u010detku 20. stoletja<\/span><\/p>\n

Alkohol in njegove nevarnosti so komaj raziskana tema koro\u0161koslovenske zgodovine. V svojem prispevku avtorica obravnava protialkoholni diskurz in protialkoholno gibanje ob koncu 19. in na za\u010detku 20. stoletja, ki temelji na publicisti\u010dnem gradivu in arhivskih virih.<\/span><\/p>\n

Konservativno in katoli\u0161ko obele\u017eeno slovensko narodno gibanje na Koro\u0161kem med glavnimi vzroki alkoholizma navaja versko mla\u010dnost (pijan\u010devanje kot greh nezmernosti), nemoralno dru\u017eabno \u017eivljenje (plesi) in seveda germanizacijsko politiko nem\u0161kega \u201eFreisinna” na Koro\u0161kem. Podobno kot vzroke vidi tudi zle posledice alkohola predvsem na moralnem in narodnostnem polju. Alkohol domnevno vodi k propadanju dveh stebrov koro\u0161kega slovenstva, kme\u010dkih gospodarstev in zavednih dru\u017ein. Negativne ekonomske, nravstvene in zdravstvene posledice pijan\u010devanja slabijo ljudstvo in pospe\u0161ujejo asimilacijo. (Prekomerna) konzumacija alkohola slu\u017ei tudi ozna\u010devanju nacionalnih nasprotnikov, saj je npr. s slovenskega vidika ena od zna\u010dilnosti \u201enem\u010durjev”, da popivajo.<\/span><\/p>\n

Za boj proti alkoholu se \u2013 ob mo\u010dni podpori duhov\u0161\u010dine in do prve svetovne vojne v ozki povezavi z vseslovenskim protialkoholnim gibanjem \u2013 ustanavljajo posebna treznostna dru\u0161tva, kot je bila Sveta vojska. Slovenska kr\u0161\u010dansko-socialna zveza za Koro\u0161ko s svojimi izobra\u017eevalnimi dru\u0161tvi ne tematizira problematike alkohola samo v treznostnih odsekih, ampak v celotnem delovanju, s posebnim ozirom na mladino in \u017eenske. Tudi telovadna dru\u0161tva Orli, Marijine dru\u017ebe ter osrednja politi\u010dna organizacija so imeli protialkoholno ost.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dragan MATI\u0106<\/span><\/p>\n

\u00bbIN ZAPELA JE HARMONIKA OD VZHODA DO ZAHODA IN NA\u0160 NAROD JE ZARAJAL, DA \u0160E NIKDAR TAKO TER NE MORE DO SAPE \u0160E DANES …\u00ab<\/span><\/p>\n

Vzpon nemorale in alkoholizma med veliko vojno in v \u010dasu povojne psihoze<\/span><\/p>\n

Zdi se, da se je med prvo svetovno vojno pojavil podoben efekt, kot med mno\u017ei\u010dnimi epidemijami kuge v srednjem oz. zgodnjem novem veku. Ljudje so se zavedli svoje minljivosti in za\u010deli intenzivno u\u017eivati \u017eivljenje tako, da so se mno\u017ei\u010dno za\u010deli prepu\u0161\u010dati pogostemu in nezmernemu veselja\u010denju, \u00bbsvobodni ljubezni\u00ab ter prekomernemu u\u017eivanju alkohola. \u017de takrat so se nekateri cerkveni dostojanstveniki zavedali, da bo to pustilo posledice, ki bodo dale\u010d pre\u017eivele samo vojno. In res so se tisti, ki so ra\u010dunali, da bo s koncem vojne \u017eivljenje steklo po starih \u00bbnormalnih\u00ab tirnicah, zmotili. \u00bbStrupeni bacil vojne vrtoglavosti\u00ab je tokrat pod imenom povojne psihoze tudi v pogojih splo\u0161ne gospodarske krize, draginje in pomanjkanja ljudi gnal v brezbri\u017eno razuzdanost in \u00bbdomovino izpremenil v eno samo, no\u010d in dan odprto gostilno\u00ab.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Andrej STUDEN<\/span><\/p>\n

TUDI \u010cE SO TREZNI, NISO ANGELI, PIJANI PA SO ZVERINE<\/span><\/p>\n

Problem alkoholizma in recepcija teorije progresivne degeneracije na Slovenskem konec 19. in na za\u010detku 20. stoletja<\/span><\/p>\n

Avtor v \u010dlanku predstavi proces nara\u0161\u010danja alkoholizma v 19. in 20. stoletju. Alkohol je v dobi me\u0161\u010danstva postal droga, ki se je \u0161irila med ljudstvom, zastra\u0161ujo\u010d pa je bil zlasti pohod \u00bbstrupenega\u00ab \u017eganja. Alkoholizem kot socialna bolezen je ogro\u017eal tako telesno in du\u0161evno zdravje posameznika kot celega naroda. Pijanci naj bi z vdajanjem alkoholu uni\u010devali zlasti mo\u017egane, s pitjem pa naj bi ogro\u017eali tudi potomstvo, bodo\u010di rod naj bi bil \u0161e slab\u0161i, \u0161e bolj letargi\u010den, malodu\u0161en in degeneriran. \u0160kodljivost alkohola je v 30. letih 19. stoletja skrbela \u017ee zdravnika Frana Viljema Lipi\u010da, v drugi polovici 19. stoletja pa je vse ve\u010d privr\u017eencev dobivala Morelova teorija progresivne degeneracije. Med avstrijskimi psihiatri jo je populariziral zlasti profesor Richard von Krafft-Ebing, v svojih spisih o alkoholizmu in blaznosti pa sta jo raz\u0161irjala tudi psihiatra Ivan Robida in Fran Goestl. Kroni\u010dni alkoholizem naj bi imel v te\u017ejih primerih za posledico moralno degeneracijo in alkoholno sprevr\u017eenost, skratka, najbolj \u017ealostna posledica alkoholizma naj bi bila eti\u010dna in nravstvena degeneracija pijancev, ki se razvija ob propadanju razuma in srca. Alkoholizem naj bi bil poguben zlasti za potomce, ki so jih imeli za \u0161e bolj degenerirane in psihi\u010dno manjvredne. Star\u0161i alkoholiki naj bi imeli obi\u010dajno otroke alkoholike, skratka, iz zla naj bi se rodilo zlo. Na prelomu 19. in 20. stoletja je alkoholizem dokon\u010dno postal bolezen, njegove kvarne u\u010dinke pa so iskali v jedru socialne reprodukcije in dru\u017einskem \u017eivljenju. Tipi\u010den alkoholik \u2013 degeneriranec naj bi torej imel znamenje du\u0161evne degeneracije vtisnjeno \u017ee v kali, bil pa naj bi tudi sokriv zastrupljanja in rasto\u010dega slab\u0161anja prihodnjih rodov.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Janez POLAJNAR<\/span><\/p>\n

VPLIV ALKOHOLA NA DEGENERACIJO NARODA MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMA<\/span><\/p>\n

Avtor v prispevku obravnava t. i. alkoholno degeneracijo. Med obema vojnama je re\u0161evanje tega problema dobilo nov zagon, ko so se pojavljale vedno bolj radikalne re\u0161itve. Narod in dol\u017enosti do naroda ter dr\u017eave so vse bolj postajale normativ. V omamo alkohola padli posamezniki pa so v skladu z \u017ee znanimi degeneracijskimi teorijami postajali breme dru\u017ebe in \u0161kodljivci naroda. Alkoholiki so zaradi \u00bbdokazano\u00ab zastrupljenega dednega materiala postali enaki manjvrednim v o\u010deh izbolj\u0161evalcev narodne biti in ovira na poti evolucijskih idealistov, ki so sanjali o naslednji stopnji v razvoju \u010dlove\u0161tva. Dr. Avgust Munda, pravnik in predavatelj kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, se je npr. leta 1934 v svoji stanovski reviji zavzel, \u00bbda bi se sterilizirali vsi preklicani pijanci\u00ab. V prilogi Zdravni\u0161kega vestnika Evgenika so ob teh razmi\u0161ljanjih prikimavali: \u00bbV Sloveniji bi bil efekt morda gorostasen, toda radikalen in potreben. Kar se pa sterilizacije ti\u010de, ob privolitvi bi jo lahko \u017ee opravljali. Tako citira Kohlrauscha, ki pravi, da je prisilna sterilizacija logi\u010dna: ‘volja posameznika se mora nepogojno podrediti koristi ob\u010destva’.\u00ab<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Mojca \u0160ORN<\/span><\/p>\n

\u00bbDAJTE OTROKOM MLEKA, NE ALKOHOLA!\u00ab<\/span><\/p>\n

Protialkoholno gibanje in mladina na Slovenskem do druge svetovne vojne<\/span><\/p>\n

Smernice gibanja proti alkoholizmu \u2013 \u00bb\u010dlove\u0161ki kugi\u00ab \u2013 s posebnim ozirom na mladino so bile na Slovenskem v teoriji in praksi za\u010drtane \u0161ele v za\u010detku 20. stoletja. Vzgojitelji mladine so verjeli, da t. i. novo dobo v smislu produktivnega \u017eivljenja lahko gradijo le zdravi ljudje in nikakor ne odvisniki od sveta deviacij in nemorale \u2013 pivci alkoholnih pija\u010d ali pijanci \u2013, zato so napovedali boj alkoholu. Po kon\u010dani prvi svetovni vojni so vzgojiteljem z ukazi in okro\u017enicami na pomo\u010d prisko\u010dili tudi organi oblasti, ki so se zavzemali za aktivno sodelovanje u\u010diteljev in katehetov v boju proti alkoholizmu med mladimi. Na otroke in mladino so \u017eeleli vplivati v \u0161oli (s poukom o alkoholizmu in njegovih grozovitih posledicah) in tudi izven nje (z organiziranjem dru\u0161tev \u0161olarjev in dijakov abstinentov). Raziskave v desetletju pred drugo svetovno vojno pa so pokazale, da pri \u00bbtreznostnem\u00ab delu ni treba le zasledovati in raziskovati vpliv alkohola na du\u0161evno in telesno zdravje, temve\u010d je za odpravo oziroma zmanj\u0161anje obravnavanega problema potrebna korenita sprememba gospodarskega in socialnega sistema. Raziskave so nadalje pokazale, da so v organizaciji za\u0161\u010dite mladine pred alkoholizmom dol\u017eni delovati tako \u0161ole, mladinske za\u0161\u010ditne ustanove ter razna dru\u0161tva kot tudi dr\u017eava, banovina in ob\u010dine. Pri tem so v ospredje postavljali zgled star\u0161ev, ki je bil, \u017eal, vse preve\u010dkrat negativen.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Borut BATAGELJ<\/span><\/p>\n

ALKOHOL IN \u0160PORT V SLOVENSKI DRU\u017dBI PRVE POLOVICE 20. STOLETJA<\/span><\/p>\n

V slovenski dru\u017ebi, kjer je bil alkohol zgodovinsko tolerirana droga, sta \u0161port in alkohol tesno sobivala. V prispevku avtor opozarja na paradoksalen polo\u017eaj alkohola v \u0161portu, saj je bil ta v teoreti\u010dnih telesnovzgojnih naziranjih razgla\u0161en za \u010dlovekovega sovra\u017enika, v praksi pa je vseskozi ostajal njegov tesni spremljevalec. Moderni \u0161portni slog \u017eivljenja je v slovensko dru\u017ebo prinesel mnogo upanja, saj so ob manj uspe\u0161nih protialkoholnih gibanjih nekateri v \u0161portu zaznali celo edino re\u0161ilno bilko, ki bi narod ozdravila socialne bolezni alkoholizma, a so po drugi strani v \u0161portu bile vseskozi prisotne najrazli\u010dnej\u0161e zlorabe alkohola. Alkohola, ki je bil v tradicionalnih predstavah sprva sprejet kot po\u017eivilo, kasneje pa je v modernih naziranjih postal nasprotnik \u0161portnemu dose\u017eku, iz \u0161porta ni bilo mogo\u010de izkoreniniti. Njegova zloraba se je v \u0161portnih krogih sicer deklarativno vedno javno obsojala, a je alkohol vseeno vseskozi ostajal pomemben element \u0161portnega \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Andrej PAN\u010cUR<\/span><\/p>\n

PONAREJANJE VINA PRED PRVO SVETOVNO VOJNO<\/span><\/p>\n

Zgodovina ponarejanja vina je podobno kot zgodovina ponarejanja mnogih drugih vrst pija\u010d in \u017eivil (predvsem moke, mesa in mleka) stara \u017ee stoletja. Zato ne presene\u010da, da so \u017ee od srednjega veka naprej to podro\u010dje posku\u0161ali tudi zakonsko urejevati. Toda prav vedno novi in novi predpisi o prepovedi proizvajanja in prodajanja umetnega vina ka\u017eejo na to, da je ponarejeno vino vedno predstavljalo pere\u010d problem za zdravje in denarnico vrlih pivcev. V zadnjih desetletjih 19. stoletja je pod vplivom industrijske revolucije vse bolj nara\u0161\u010dal pomen naravnih in kemi\u010dnih dodatkov ne le pri pridelavi in predelavi vseh vrst \u017eivil, temve\u010d tudi vina. Hkrati se je vse bolj brisala meja med umetnimi vini in vinu podobnimi pija\u010dami, ki niso bile \u0161kodljive zdravju, ter resni\u010dno ponarejenimi vini, ki so lahko bila zdravju zelo \u0161kodljiva. Ponarejanje vin in izdelovanje umetnih vin se je v Evropi z vedno ve\u010djo hitrostjo \u0161irilo zlasti od 70. let 19. stoletja, ko se je pridelana koli\u010dina vina za\u010dela dramati\u010dno zmanj\u0161evati zaradi \u0161irjenja trtne u\u0161i.<\/span><\/p>\n

Leta 1880 so v avstrijski polovici Habsbur\u0161ke monarhije naposled sprejeli zakon, po katerem so lahko vinu podobne pija\u010de prodajali le tisti, ki so imeli za to registrirano obrt, hkrati pa teh pija\u010d niso smeli prodajati kot vino. Toda v praksi so ta zakonska dolo\u010dila slabo izvajali. Po vrhu vsega pa podro\u010dja ponarejanja vina s tem zakonom sploh niso zajeli. Po silovitih prito\u017ebah javnosti in dolgotrajni proceduri v dr\u017eavnem zboru je bilo z zakonom o prometu z \u017eivili z dne 16. januarja 1896 naposled jasno prepovedano ponarejanje \u017eivil. Toda akutni problemi s ponarejenim vinom s tem niso izginili, saj zakon sploh ni dolo\u010dal, kateri naravni ali kemi\u010dni dodatki so dovoljeni in kateri so prepovedani. To vpra\u0161anje je zakonodajalec za\u010del nedvoumno razre\u0161evati \u0161ele s sprejetjem vinskega zakona z dne 12. aprila 1907.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Marija PO\u010cIVAV\u0160EK<\/span><\/p>\n

\u0160PECERIJA, LIKER, MALINOV SOK, \u017dGANJE: EN GROS & EN DETAIL<\/span><\/p>\n

Trgovanje z alkoholom in tobakom pred 2. svetovno vojno<\/span><\/p>\n

\u017de obrtni red iz leta 1859 je trgovanje, tudi z alkoholom, uvrstil med proste (svobodne) obrti, to\u010denje \u017eganih pija\u010d pa med koncesionirane. Z dopolnitvijo obrtnega reda leta 1883 pa so za trgovanje z alkoholom predvideli koncesije, obrtni zakon iz leta 1931 pa je za trgovinske obrti zahteval \u0161e dokazilo o izobrazbi (usposobljenosti). Sicer pa so v tem obdobju kar pogosto spreminjali predpise o zahtevanih pogojih za trgovanje z alkoholnimi pija\u010dami; \u0161lo je bodisi za zaprte ali odprte steklenice, bodisi za trgovino na veliko ali malo.<\/span><\/p>\n

Med svetovnima vojnama je bila v Sloveniji, tako na pode\u017eelju kot tudi v mestih, najbolj zastopana trgovina z me\u0161anim blagom. V tovrstnih trgovinah so se \u2013 poleg ostalih artiklov seveda \u2013 prodajale tudi alkoholne pija\u010de, ki bi zadovoljile tudi marsikaterega dana\u0161njega potro\u0161nika: vina, liker, brandy, konjak, rum, slivovka, brinjevec, tropinovec, dro\u017eenka, vi\u0161njevec, borovni\u010devec, \u017eganje, pivo. Alkoholne pija\u010de so na drobno prodajali tudi v kioskih, branjarijah in komisijskih trgovinah. Obseg vinske trgovine, v veliki meri je bila to trgovina na debelo in drobno ali pa le na debelo, je zna\u0161al okrog 6 %. Poleg taks, ki so jih pla\u010devali trgovci z alkoholnimi pija\u010dami, je le-te v novonastali jugoslovanski dr\u017eavi doletelo \u0161e pla\u010devanje tro\u0161arin; od alkoholnih pija\u010d so bili s to dr\u017eavno in oblastno\/banovinsko dav\u0161\u010dino obdav\u010deni \u017eganje, vino, liker, rum in pivo.<\/span><\/p>\n

Prodaja tobaka in toba\u010dnih izdelkov je bila v Avstro-Ogrski dr\u017eavni monopol, posledi\u010dno pa je bila natan\u010dno predpisana oddaja toba\u010dnih zalog in trafik v zakup. Monopol dr\u017eave je proizvodnja tobaka in trgovina s tobakom bila tudi v Jugoslaviji; tobak je v tem \u010dasu predstavljal tudi pomemben izvozni artikel. Zanimivo je, da se je gospodarska kriza odra\u017eala tudi na porabi toba\u010dnih izdelkov: s krizo je drasti\u010dno upadla poraba luksuznih in srednje kvalitetnih cigaret, mo\u010dno pa narasla potro\u0161nja cigaret slab\u0161e kvalitete; skupna poraba cigaret pa se je z gospodarsko krizo opazno pove\u010dala.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Zdenko \u010cEPI\u010c<\/span><\/p>\n

\u00bbOD NEKDAJ LEPE SO LJUBLJANKE SLOVELE\u00ab<\/span><\/p>\n

Cigareta Filter 57 v na\u0161i zgodovini in izro\u010dilu<\/span><\/p>\n

Cigareta z imenom Filter 57 je nepomembno-pomemben del\u010dek na\u0161e preteklosti. Je cigareta, ki je od svojega nastanka leta 1957 postajala del zgodovine in del \u00bbvsakdana\u00ab mnogih kadilcev pa tudi nekadilcev v Sloveniji in Jugoslaviji. Povezana je z Ljubljano, ljubljansko toba\u010dno tovarno kot eno tistih industrijskih podjetij, ki so imela velik vpliv na razvoj mesta in njegovo industrializacijo. Napis, ki je bil natisnjen na robu vsake \u0161katlice te \u00bbkultne\u00ab cigarete \u2013 Pre\u0161ernovi verzi o tem, da so od nekdaj Ljubljan\u010danke slovele po lepoti \u2013, najbr\u017e namiguje prav na tradicijo in kvaliteto cigaret ljubljanske toba\u010dne tovarne. Filter 57 je bil simbol ljubljanske toba\u010dne tovarne po drugi svetovni vojni; je edina blagovna znamka nekdanje Toba\u010dne Ljubljana, ki je ostala po likvidaciji tovarne in ukinitvi proizvodnje v devetdesetih letih 20. stoletja. Filter 57 je postal \u00bbfenomen\u00ab zaradi ve\u010d razlogov. Bil je prva cigareta s filtrom, izdelana v Jugoslaviji. Z imenom izdelka je bila prekinjena jugoslovanska tradicija, ko so bile cigarete (dejansko tipi cigaret glede na kvaliteto in iz nje izhajajo\u010do ceno) imenovane po zemljepisnih imenih, predvsem po rekah. S Filtrom 57 se je tudi v Jugoslaviji toba\u010dna industrija vklju\u010dila v takrat novo usmeritev glede kajenja, da bi to postalo manj \u0161kodljivo za zdravje. Filter 57 tako ni bil le izdelek toba\u010dne industrije, ampak je dobil mesto v na\u0161i zgodovini.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Aleksander \u017dI\u017dEK Janez CVIRN Jure GA\u0160PARI\u010c Irena Gantar GODINA Filip \u010cU\u010cEK Marko ZAJC Tina BAHOVEC Dragan MATI\u0106 Andrej STUDEN Janez POLAJNAR Mojca \u0160ORN Borut BATAGELJ Andrej PAN\u010cUR Marija PO\u010cIVAV\u0160EK […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":71,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-72","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:51:24","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/72\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/71"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=72"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=72"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}