{"id":70,"date":"2013-05-04T19:00:12","date_gmt":"2013-05-04T18:00:12","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/04\/zgodovina-za-vse-1-2008\/"},"modified":"2017-05-10T09:45:01","modified_gmt":"2017-05-10T07:45:01","slug":"zgodovina-za-vse-1-2008","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2008\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2008"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Du\u0161an KOS<\/a><\/p>\n

Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/a><\/p>\n

Boris GOLEC<\/a><\/p>\n

Zmago \u0160MITEK<\/a><\/p>\n

Bo\u017eidar JEZERNIK<\/a><\/p>\n

Katju\u0161a AR\u010cON<\/a><\/p>\n

Barbara PE\u010cNIK<\/a><\/p>\n

Bogdan \u0160TEH<\/a><\/p>\n

Vida RO\u017dAC DAROVEC<\/a><\/p>\n

Darko PEJI\u0106<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

LJUBEZEN IN ZAKONSKA ZVEZA V OGNJU GRE\u0160NOSTI<\/a><\/p>\n

BRANJE NA\u0160IH PLEMI\u010cEV: FIZIKA V VALVASORJEVI KNJI\u017dNICI<\/a><\/p>\n

\u00bbENAJSTA \u0160OLA NA VRHNIKI\u00ab \u2013 USTANOVA \u010cASTITLJIVE STAROSTI, A SLABEGA SLOVESA<\/a><\/p>\n

POTOVANJA IN PROSTORI ZELENEGA JURIJA<\/a><\/p>\n

POMNJENJE ZGODOVINE KOT POZABLJANJE PRETEKLOSTI<\/a><\/p>\n

\u00bbJUDJE NISO SICER ZANESLJIVI, IN NE VERJAMEMO JIM RADI\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbAKO STE PRIMORANI, IDITE V JAVNO GOSTILNICO, KI JE NA DOBREM GLASU\u00ab<\/a><\/p>\n

MAMIN PAKET ZAVIT V \u201eVELEIZDAJALSKO VSEBINO”<\/a><\/p>\n

AFIRMACIJA USTNE ZGODOVINE V KONTEKSTU PRIPOVEDNEGA ZGODOVINOPISJA<\/a><\/p>\n

\u00bbKLIO NA KAV\u010cU\u00ab – PSIHOANALIZA IN ZGODOVINOPISJE<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image29\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Du\u0161an KOS<\/span><\/p>\n

LJUBEZEN IN ZAKONSKA ZVEZA V OGNJU GRE\u0160NOSTI<\/span><\/p>\n

Prispevek k zgodovini \u00bbmorale\u00ab na Slovenskem med 16. in 18. stoletjem<\/span><\/p>\n

Avtor posku\u0161a v prispevku definirati korenine in razvoj tokov \u00bbme\u0161\u010danske morale\u00ab na Slovenskem med 16. in 18. stoletjem. Pri tem se osredini na pedago\u0161ke (bonton, vzgoja) in teolo\u0161ke zapovedi (pridige, kateheza) in splo\u0161na pastoralna vodila, s katerimi sta v procesu absolutizacije dru\u017ebe posvetna in cerkvena oblast od 16. stoletja \u017eeleli disciplinirati telesa in du\u0161e vernikov\/podanikov. Avtor ugotavlja to\u010dke premikov formalne obravnave spolnosti od poznosrednjeve\u0161ke tolerance k poudarjanju gre\u0161nosti v \u010dasu protestantske reformacije sredi 16. stoletja. Temu je sledilo stoletje vzpostavljanja nove katoli\u0161ke kateheze na tridentinski osnovi in v baro\u010dni barvitosti, ki pa je v prvi tretjini 18. stoletja \u017ee dobival prepoznavne poteze katoli\u0161kega rigorizma, ki je bil zna\u010dilen za podalpske habsbu\u0161ke de\u017eele v zadnji tretjini stoletja in je sooblikoval moralo 19. stoletja, vklju\u010dno z najbolj prepoznavno posledico \u2013 me\u0161\u010dansko dvojno moralo z izklju\u010devanjem spolnosti in \u010dustev iz javnega govora.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/span><\/p>\n

BRANJE NA\u0160IH PLEMI\u010cEV: FIZIKA V VALVASORJEVI KNJI\u017dNICI<\/span><\/p>\n

Prvi\u010d je raziskano Valvasorjevo zanimanje za fiziko in tehniko, ki je bilo tesno povezano s Kraljevo dru\u017ebo v Londonu; tam so si mo\u010dno \u017eeleli u\u010denega sodelavca in poro\u010devalca v na\u0161em delu sveta. Valvasor se je zelo zanimal za raziskovanja vidnega \u010dlana Kraljeve dru\u017ebe Roberta Boyla, po drugi strani pa je kupil domala vse knjige njegovega nasprotnika, rimskega profesorja Kircherja.<\/span><\/p>\n

Valvasorjevo znanje je nadgradilo tudi dejanja in nehanja njegovih rojakov. Pri svojih nakupih fizikalnih knjig se je v veliki meri opiral na izku\u0161nje prijateljev, predvsem na dobra tri desetletja starej\u0161ega de\u017eelnega glavarja grofa Volfa Engelberta Turja\u0161kega. Pri tem gre posebej izpostaviti zanimivo dejstvo, da smo sodobni Slovenci Valvasorja poslovenili, njegovega prav tako zaslu\u017enega u\u010denega vzornika Volfa Engelberta Turja\u0161kega pa ne.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Boris GOLEC<\/span><\/p>\n

\u00bbENAJSTA \u0160OLA NA VRHNIKI\u00ab \u2013 USTANOVA \u010cASTITLJIVE STAROSTI, A SLABEGA SLOVESA<\/span><\/p>\n

Po sledeh stare kranjske zbadljivke, ki ji je Cankar re\u0161il ime in Vrhniki opral \u010dast<\/span><\/p>\n

Nastanek prispevka je spodbudilo avtorjevo odkritje rekla z zbadljivo ostjo enajsta \u0161ola na Vrhniki, zapisanega v arhivskem viru \u017ee zgodnjega leta 1744. Zasledovanje njegovega pojavljanja je pokazalo, da gre za zelo star frazem, ki je konec 19. stoletja pre\u0161el v slovensko leksikografijo, kmalu zatem pa do\u017eivel popolno pomensko preobrazbo. Najve\u010dji slovenski pisatelj Ivan Cankar (1876\u20131918), rojen Vrhni\u010dan, je namre\u010d zbadljivki, ki meri na prevzetnost in nevednost Vrhni\u010danov, v literarnem delu iz leta 1914 odvzel porogljivost. Frazemu je pripisal pomen \u00bbpridobivanje \u017eivljenjskih izku\u0161enj pri otrocih zunaj \u0161ole in dru\u017eine\u00ab ki se je do danes uveljavil in ustalil v slovenski frazeologiji, njegov prvotni posmehljivi pomen pa je utonil v pozabo.<\/span><\/p>\n

Prvotni pomen frazema enajsta \u0161ola je povezan s poimenovanjem letnikov nekdanjega rednega \u0161olanja, pri \u010demer je enajsta stopnja \u00bbnajvi\u0161ja\u00ab, vendar neobstoje\u010da. Razlog, da jo je ljudski glas povezal prav z Vrhniko, je lahko dvojen: bodisi zaradi stereotipa o domi\u0161ljavih Vrhni\u010danih bodisi zaradi kake konkretne, toda pozabljene sme\u0161ne prigode. Vrhni\u0161ka enajsta \u0161ola ima edino znano analogijo v t. i. \u00bbvisoki \u0161oli\u00ab v pode\u017eelskem kraju Gablitz pri Dunaju.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Zmago \u0160MITEK<\/span><\/p>\n

POTOVANJA IN PROSTORI ZELENEGA JURIJA<\/span><\/p>\n

\u010clanek s fenomenolo\u0161kega in komparativnega vidika obravnava lik Zelenega Jurija kot ga poznamo ponekod v Sloveniji in na Hrva\u0161kem. Dolo\u010dene paralele temu na\u0161emu izro\u010dilu najdemo tudi v \u0161ir\u0161em evropskem in neevropskem prostoru, do Bli\u017enjega vzhoda in Indije. Te povezave niso le tipolo\u0161ke, temve\u010d v \u0161tevilnih primerih tudi genetske.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Bo\u017eidar JEZERNIK<\/span><\/p>\n

POMNJENJE ZGODOVINE KOT POZABLJANJE PRETEKLOSTI<\/span><\/p>\n

Marijin steber pred cerkvijo sv. Jakoba v Ljubljani<\/span><\/p>\n

V pri\u010dujo\u010dem prispevku avtor analizira, kako vladajo\u010de elite predstavljajo svoj pogled na preteklost, in to z namenom uveljavljanja svoje interpretacije zgodovine in izklju\u010devanja alternativnih interpretacij preteklosti. Svojo analizo \u00bbboja za interpretacijo\u00ab podaja na primeru enega najstarej\u0161ih \u0161e stoje\u010dih javnih spomenikov v Ljubljani, leta 1682 postavljenega Marijinega stebra pri cerkvi sv. Jakoba. Pri tem poka\u017ee, kako tudi tipi\u010den nabo\u017een spomenik, zgrajen po spomeni\u0161ki modi svojega \u010dasa, odra\u017ea ideolo\u0161ke in politi\u010dne razmere v \u010dasu svojega nastanka, njegove predelave pa spreminjanje ideolo\u0161kih in politi\u010dnih razmer.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Katju\u0161a AR\u010cON<\/span><\/p>\n

\u00bbJUDJE NISO SICER ZANESLJIVI, IN NE VERJAMEMO JIM RADI\u00ab<\/span><\/p>\n

NASPROTJA MED SLOVENSKIMI GORI\u0160KIMI \u010cASOPISI GLEDE JUDOVSTVA<\/span><\/p>\n

Gori\u0161ki Judje so se za\u010deli v 19. stoletju vklju\u010devati v gori\u0161ko dru\u017ebo. Ko so se vrata geta odprla, so se posamezniki stapljali z okoljem, ki jih je obdajalo, hoteli so postati lojalni dr\u017eavljani in ne le drugorazredni prebivalci mesta. Njihov ob\u010devalni jezik in kultura sta bila vedno italijanska, zato ni \u010dudno, da so si prizadevali za prehod Gorice pod Italijo. Sobivanje s slovenskim \u017eivljem jih ni oviralo vse dokler se interesi prvih niso kri\u017eali z njihovimi. S slovenskimi prebivalci so stopali v stike kot prodajalci, zagovorniki v pravdah, sanitetni delavci. Seveda so se porajale tudi nestrpnosti in antisemitska \u010dustva, ki so bila odraz nevo\u0161\u010dljivosti do uspehov, ki so jih Judje imeli pri svojih poslih, pri Slovencih pa zlasti zaradi nasprotovanja proitalijanskim \u010dustvom, ki so jih gori\u0161ki Judje gojili. \u010clanek opisuje nekatera nasprotja in odnose do judovstva pri \u010dasopisih So\u010da in Gorica v zadnjih desetletjih 19. stoletja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Barbara PE\u010cNIK<\/span><\/p>\n

\u00bbAKO STE PRIMORANI, IDITE V JAVNO GOSTILNICO, KI JE NA DOBREM GLASU\u00ab<\/span><\/p>\n

Vedenje v gostilnah glede na bontone 19. in za\u010detka 20. stoletja<\/span><\/p>\n

Obiskovanje gostiln in kavarn je bilo v vsakdanjem \u017eivljenju me\u0161\u010danov 19. stoletja ena od najzna\u010dilnej\u0161ih oblik dru\u017eabnega \u017eivljenja. Zato je bila pogosto tudi predmet bontonov 19. in za\u010detka 20. stoletja. Njihovi avtorji, v glavnem katoli\u0161ki moralisti, so me\u0161\u010danom priporo\u010dali le obisk uglednej\u0161ih gostiln in le ob dolo\u010denih prilo\u017enostih. Pou\u010devali so jih, kako se v njih vedejo gostje in kako gostilni\u010darji, \u0161e posebej \u017eenske pa so opozarjali, kako se je potrebno oble\u010di za v javen lokal, in kdaj jim je tja sploh dovoljeno iti. Gostilne so bile, v nasprotju s cerkvijo, namre\u010d polne najrazli\u010dnej\u0161ih nevarnosti za posameznikovo \u010distost. Zlasti v gostilnah ni\u017eje vrste, v zakotnih kr\u010dmah in beznicah, se je odigravalo pestro pijansko \u017eivljenje, ki je vodilo v pogoste izgrede in pretepe, v hazarderstvo in nespodoben ples.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Bogdan \u0160TEH<\/span><\/p>\n

MAMIN PAKET ZAVIT V \u201eVELEIZDAJALSKO VSEBINO”<\/span><\/p>\n

Slovenski vojak in politika med prvo svetovno vojno<\/span><\/p>\n

Dnevni\u0161ka, spominska literatura in objavljena pisemska korespondenca slovenskih vojakov, udele\u017eencev 1. svetovne vojne, se tematsko najve\u010d ukvarja z vojakovimi strahovi pred smrtjo, obupnimi razmerami na fronti in skrbjo za doma\u010de, ki so bili spri\u010do pomanjkanja \u017eivil v zaledju le malenkost na bolj\u0161em kot sami vojaki. Razumljivo je, da ob grozi, ki so jo do\u017eivljali na boji\u0161\u010du zanimanje za politiko ni njihova prioriteta. To \u0161e posebno velja za dnevni\u0161ko literaturo in pisma, ki so veliko bolj verodostojni kazalec stanja duha posameznikov, kot kasneje izdani spomini. Predvsem spomini tistih udele\u017eencev 1. svetovne vojne, ki so se med njo postavili na protihabsbur\u0161ko stran, pogosto v pripoved vna\u0161ajo spoznanja, ki sodijo v \u010das izdaje spominov, ne pa v \u010das 1. svetovne vojne. V grobem lahko re\u010demo, da slovenski vojak spremlja politiko in ima o dogodkih svoje mnenje, ki ga navadno izrazi v obliki kraj\u0161ega komentarja. Politi\u010dne dogodke so ve\u010dinoma spremljali prek \u010dasopisov, dokler so ti lahko pri\u0161li do vojakov na fronto, le v manj\u0161i meri prek pisem . Ve\u010dina slovenskih vojakov je ostala zvestih habsbur\u0161ki monarhij, \u010deprav imajo do nje kriti\u010den odnos. Prihodnost Slovencev vidijo v okviru preurejene habsbur\u0161ke monarhije, po predvojnem programu trializma.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Vida RO\u017dAC DAROVEC<\/span><\/p>\n

AFIRMACIJA USTNE ZGODOVINE V KONTEKSTU PRIPOVEDNEGA ZGODOVINOPISJA<\/span><\/p>\n

Razli\u010dne zgodovinske usmeritve se v osnovi razlikujejo predvsem po tem, da ene zagovarjajo zgodovino kot pripoved, zgodovino dogodkov in posameznikov, druge pa zgodovino struktur oz. dolgega trajanja. V prispevku je pozornost namenjena predvsem obratu k ovrednotenju naracije v zgodovinopisju oz. t.i. lingvisti\u010dnemu obratu, ki ga je proizvedlo narativno zgodovinopisje. K njemu je med drugim prispevala tudi ustna zgodovina, ki se je razvila v 70. letih 20. stoletja. Z zgodovino marginalnih dru\u017ebenih slojev pa je v 80. letih 20. stoletja odprla nekatera metodolo\u0161ka vpra\u0161anja, ki so ustni zgodovini pripomogla k afirmaciji znotraj zgodovinske stroke.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Darko PEJI\u0106<\/span><\/p>\n

\u00bbKLIO NA KAV\u010cU\u00ab – PSIHOANALIZA IN ZGODOVINOPISJE<\/span><\/p>\n

Prispevek problematizira pristop psihoanaliziranja zgodovinske preteklosti, pri \u010demer se navezuje na delo Petra Gaya, Freud for Historians. Razmisleku sledi poskus geografske in zgodovinsko pogojene zaokro\u017eitve t.i. psihozgodovine. Osnovna teza prispevka se navezuje na pretirano lahkoto pisanja zgodovine skozi prizmo psihoanaliti\u010dnega pojmovanja nezavednega, ki je sicer po svoji definiciji ne\u010dasoven in hkrati ve\u010den. Redukcionizem na psiholo\u0161ke dejavnike je hkrati \u0161ir\u0161i problem, ki ne zajema samo zgodovinopisja, saj se kot svojevrsten trend pojavlja tudi pri nekaterih drugih disciplinah. Kot pomo\u010d k razmisleku o razmerju med psihoanalizo in zgodovino kot dvema disciplinama, se to pot posve\u010dam bolj poskusom kot njunim dejanskim epistemolo\u0161kim zdru\u017eitvam.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Du\u0161an KOS Stanislav JU\u017dNI\u010c Boris GOLEC Zmago \u0160MITEK Bo\u017eidar JEZERNIK Katju\u0161a AR\u010cON Barbara PE\u010cNIK Bogdan \u0160TEH Vida RO\u017dAC DAROVEC Darko PEJI\u0106 \u010clanki: LJUBEZEN IN ZAKONSKA ZVEZA V OGNJU GRE\u0160NOSTI […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":69,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-70","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:52:56","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=70"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/70\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/69"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=70"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=70"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=70"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}