{"id":68,"date":"2013-05-04T18:47:33","date_gmt":"2013-05-04T17:47:33","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/04\/zgodovina-za-vse-2-2007\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:52","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:52","slug":"zgodovina-za-vse-2-2007","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2007\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2007"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Janez POLAJNAR<\/a><\/p>\n

Vlatka FILIP\u010cI\u0106 MALIGEC<\/a><\/p>\n

Janez CVIRN<\/a><\/p>\n

Filip \u010cU\u010cEK<\/a><\/p>\n

Meta \u010cERNIGOJ<\/a><\/p>\n

Janja SLABE<\/a><\/p>\n

Jure GA\u0160PARI\u010c<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

SRAME\u017dLJIVOST KOT BRANIK PRED \u00bbNE\u010cISTIM\u00ab V DRU\u017dBI 19. STOLETJA<\/a><\/p>\n

PREMILIM DOMORODKINJAM<\/a><\/p>\n

KDOR TE SRE\u010cA, NAJ TE SUNE, \u010cE TI MORE, V ZOBE PLUNE<\/a><\/p>\n

VPISAL SE JE MED NEMCE, DASIRAVNO KOMAJ ZA SILO NEM\u0160KO TOL\u010cE<\/a><\/p>\n

BOJ ZA DVOJEZI\u010cNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894<\/a><\/p>\n

\u00bbPRO\u010c S \u0160MARNICO\u00ab<\/a><\/p>\n

HABSBURG ALI HITLER<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image28\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Janez POLAJNAR<\/span><\/p>\n

SRAME\u017dLJIVOST KOT BRANIK PRED \u00bbNE\u010cISTIM\u00ab V DRU\u017dBI 19. STOLETJA<\/span><\/p>\n

Srame\u017eljivost je bila tisti notranji \u010dut \u010dloveka, ki bi posamezniku moral omogo\u010diti, da izpolni stroge zahteve morale. Bila je tudi tisti \u010dut, ki naj do \u00bbprepovedanih ob\u010dutkov\u00ab vzpostavi distanco, prag, ob katerem naj \u010dlovek za\u010duti mu\u010dnost in odvratnost. Srame\u017eljivost je potemtakem morala zagotoviti strah pred Bogom, pred dru\u017ebo in pred drugimi avtoritetami.<\/span><\/p>\n

Kr\u0161\u010danske moraliste na Slovenskem je te\u017eilo, da srame\u017eljivost med prebivalstvom razli\u010dnih slojev ni enakomerno raz\u0161irjena in tudi ne zahtevana. Vedno ve\u010dja raz\u0161irjenost pritiklin modernega sveta, kot so ve\u010dja mobilnost ljudi zaradi \u017eeleznice, ve\u010dja pismenost ter vse bolj\u0161i in la\u017eji dostop do \u010dasopisja in literature, so spro\u017eili splo\u0161no zaskrbljenost nad nravnim stanjem pode\u017eelskega prebivalstva.<\/span><\/p>\n

Pomembna sprememba v javni obravnavi spolnosti (oziroma njeni neobravnavi) je v \u010dasopisju na Slovenskem povezana z zaostritvijo odnosov med politi\u010dnima strankama. Liberalci so \u0161e posebno radi napadali prislovi\u010dno nravstveno \u010distost katoli\u0161ke stranke in njenih pripadnikov.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Vlatka FILIP\u010cI\u0106 MALIGEC<\/span><\/p>\n

PREMILIM DOMORODKINJAM<\/span><\/p>\n

\u010cas med 1835. in 1848. je eno od klju\u010dnih obdobij hrva\u0161ke zgodovine v katerem nastane niz kulturnih in gospodarskih in\u0161titucij, kar privede do integriranja najvi\u0161jih dru\u017ebenih slojev v hrva\u0161ko nacijo. Najve\u010dji boj je potekal na polju jezika. \u017denske kot vzgojiteljice otrok se je \u0161telo za tiste, ki so poklicane, da svoje otroke u\u010dijo v narodnem jeziku. Obdobje preporoda na Hrva\u0161kem je tudi \u010das, ko \u017eenske vstopajo iz hi\u0161nega in dru\u017einskega kroga v javno sfero. \u017denske so postale aktivne sodelavke v dru\u0161tvenem in kulturnem \u017eivljenju, vse bolj pogosto pa se pojavljajo s svojimi prispevki na podro\u010dju knji\u017eevnosti, pri\u010dnejo tudi nastopati na gledali\u0161kih odrih in tam \u0161iriti hrva\u0161ko besedo, vneto pa sodelujejo tudi pri ostalih stremljenjih, da bi v de\u017eeli zavela razsvetljenski duh in gospodarski napredek. Pri tem pri\u010dnejo dobivati \u010dedalje ve\u010d mo\u017enosti za bolj\u0161o izobrazbo in razli\u010dne zaposlitve izven svojega doma. V tem obdobju se tudi prvikrat na Hrva\u0161kem pojavijo razli\u010dna \u017eenska zdru\u017eenja, \u017eenske pa se vklju\u010dujejo tudi v posamezna mo\u0161ka dru\u0161tva, predvsem z gospodarskega podro\u010dja. \u010ceprav so v tem \u010dasu \u017eenske slavili kot ponos naroda, je o njih ostalo zelo malo sledi v zgodovinskem spominu.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Janez CVIRN<\/span><\/p>\n

KDOR TE SRE\u010cA, NAJ TE SUNE, \u010cE TI MORE, V ZOBE PLUNE<\/span><\/p>\n

Dragotin De\u017eman in slovenstvo<\/span><\/p>\n

V slovenskem zgodovinopisju prevladuje mnenje, da je Dragotin De\u017eman prelomil s slovenstvom iz liberalnih razlogov. Avtor meni, da so bili za njegov odpad odlo\u010dilni drugi razlogi \u2013 predvsem njegovo nasprotovanje (jugo)slovanski orientaciji slovenske politike. Vse do svoje smrti je odlo\u010dno kritiziral slovensko posnemanje politike \u010cehov in kulturno in politi\u010dno povezovanje s Hrvati ozna\u010deval za civilizacijski korak nazaj. V svojem stali\u0161\u010du ni bil osamljen. Odnos do jugoslovanskega vpra\u0161anja je pomembno vplival na proces nacionalne diferenciacije me\u0161\u010danstva.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Filip \u010cU\u010cEK<\/span><\/p>\n

VPISAL SE JE MED NEMCE, DASIRAVNO KOMAJ ZA SILO NEM\u0160KO TOL\u010cE<\/span><\/p>\n

Ob\u010devalni jezik kot element manipulacije v popisih prebivalstva 1880-1910 na Spodnjem \u0160tajerskem<\/span><\/p>\n

Avtor je predvsem na podlagi \u010dasopisnega gradiva analiziral popise prebivalstva med leti 1880 in 1910 na Spodnjem \u0160tajerskem. Sku\u0161al jih je prikazati skozi prizmo manipulacij, ki so bile element (pre)mo\u010di nem\u0161ke strani. V \u010dasu napetih nacionalnih odnosov je predstavljala rubrika ob\u010devalni jezik velik vir za (navidezno) mno\u017eitev nem\u0161tva v avstrijski povici monarhije. Nem\u0161ka stran je posku\u0161ala prikazati (predvsem) spodnje\u0161tajerska mesta kot starodavne nem\u0161ke \u00bbtrdnjave\u00ab, medtem ko so se Slovenci temu upirali in vztrajali na objektivnej\u0161i sliki. Na statisti\u010dno \u00bbmno\u017eitev\u00ab nem\u0161ke strani na Spodnjem \u0160tajerskem so pogosto vplivale tudi trenutne lokalne politi\u010dne razmere, kjer so Nemci z osvojitvijo ob\u010dinske uprave ali z gospodarsko premo\u010djo vplivali na rezultate popisov prebivalstva (najo\u010ditneje pri zadnjem popisu leta 1910).<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Meta \u010cERNIGOJ<\/span><\/p>\n

BOJ ZA DVOJEZI\u010cNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894<\/span><\/p>\n

\u010clanek obravnava dogodke v letu 1894, ko so se v Istri odvijale nasilne demonstracije proti odloku pravosodnega ministrstva, ki je v vseh sodnih okrajih, kjer so \u017eiveli skupaj Slovenci, Hrvati in Italijani, na sodi\u0161\u010da \u017eelelo namestiti dvojezi\u010dne napise. Demonstracije so bile \u0161e posebej odlo\u010dne v Piranu, kjer je morala posredovati tudi vojska. Italijansko prebivalstvo istrskih ob\u010din je ob odkriti podpori ob\u010dinskih oblasti doseglo preklic odloka in vzpostavitev prej\u0161njega stanja. Odlok o dvojezi\u010dnih napisih je ostal v veljavi le za mesto Piran.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Janja SLABE<\/span><\/p>\n

\u00bbPRO\u010c S \u0160MARNICO\u00ab<\/span><\/p>\n

V dvajsetih letih prej\u0161njega stoletja se je na Slovenskem razvil stereotip o strupenem in \u0161kodljivem \u0161marni\u010dnem vinu, ki naj bi zaradi vsebnosti metilnega alkohola povzro\u010dalo norost, slepoto, neracionalno vedenje in agresivnost. Stereotip so razvijali in ohranjali nekateri \u010dlanki predvsem v vinogradni\u0161kem \u010dasopisju, v boj proti \u0161marnici pa je stopila tudi oblast. S \u0161tevilnimi ukrepi in odredbami je \u017ee v 20-ih letih za\u010dela omejevati pridelavo in prodajo \u0161marnice in ostalih samorodnih trtnih vrst ter njihovega vina. S temi aktivnostmi je nadaljevala vse do za\u010detka 2. svetovne vojne, o \u010demer lepo pri\u010dajo tudi zapisniki sej banskega sveta Dravske banovine, na katerih so se kresala mnenja o tem, kak\u0161ni naj ti ukrepi bodo ter ali so sploh potrebni. Predvsem predstavniki tistih okrajev, kjer je bilo \u0161marnice najve\u010d, so banovinskim ukrepom sprva nasprotovali, nato pa jim je ob banovi nepopustljivosti verjetno postalo jasno, da jim nima ve\u010d smisla ugovarjati, zato je mo\u010d njihovega nasprotovanja postopoma pojenjala. Stereotip o \u0161kodljivi \u0161marnici se je tako v slovenski dru\u017ebi uspe\u0161no razvil in uveljavil, \u0161ele kasneje, ko so z analizami vzorcev dokazali, da \u0161marni\u010dno vino pravzaprav vsebuje le majhne koli\u010dine metilnega alkohola, pa je postalo jasno, da je resni\u010dna nevarnost \u0161marnice pravzaprav izvirala od drugod. Zanjo ni bil odgovoren metilni alkohol, pa\u010d pa konkurenca, ki jo je ta vrsta vina predstavljala kvalitetnim vrstam, ki so se v \u010dasu po prvi svetovni vojni zna\u0161la v veliki prodajni krizi.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Jure GA\u0160PARI\u010c<\/span><\/p>\n

HABSBURG ALI HITLER<\/span><\/p>\n

Soo\u010denje Kraljevine Jugoslavije in \u010ce\u0161koslova\u0161ke republike z mo\u017enostjo restavracije Habsbur\u017eanov na Dunaju<\/span><\/p>\n

Avtor v razpravi analizira soo\u010denje Kraljevine Jugoslavije in \u010ce\u0161koslova\u0161ke republike z mo\u017enostjo restavracije Habsbur\u017eanov na Dunaju v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Pri tem se posebej posve\u010da razli\u010dnemu mednarodnopoliti\u010dnemu polo\u017eaju, v katerem sta se tedaj zna\u0161li obe dr\u017eavi. Slednji je namre\u010d pogojeval druga\u010dne poglede tako na zavezni\u0161tva in politi\u010dna vpra\u0161anja v Podonavju, kot tudi na vpra\u0161anje bodo\u010de usode Avstrije. Avtor ugotavlja, da se je ob avstrijskem problemu sicer res lomilo \u010de\u0161koslova\u0161ko-jugoslovansko zavezni\u0161tvo, vendar obenem poudarja, da so se stali\u0161\u010da obeh dr\u017eav v eni to\u010dki \u0161e naprej ujemala. Pri vpra\u0161anju restavracije Habsbur\u017eanov. Scenarij, po katerem bi Otto zasedel dunajski prestol, je bil nesprejemljiv za obe.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Janez POLAJNAR Vlatka FILIP\u010cI\u0106 MALIGEC Janez CVIRN Filip \u010cU\u010cEK Meta \u010cERNIGOJ Janja SLABE Jure GA\u0160PARI\u010c \u010clanki: SRAME\u017dLJIVOST KOT BRANIK PRED \u00bbNE\u010cISTIM\u00ab V DRU\u017dBI 19. STOLETJA PREMILIM DOMORODKINJAM KDOR TE […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":67,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-68","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:51:35","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/68","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=68"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/68\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/67"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=68"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=68"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=68"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}