{"id":66,"date":"2013-05-04T18:39:04","date_gmt":"2013-05-04T17:39:04","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/04\/zgodovina-za-vse-1-2007\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:52","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:52","slug":"zgodovina-za-vse-1-2007","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2007\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2007"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/a><\/p>\n

Gorazd STARIHA<\/a><\/p>\n

Damir GLOBO\u010cNIK<\/a><\/p>\n

L\u00e1szl\u00f3 V\u00d6R\u00d6S<\/a><\/p>\n

Senta JAUNIG<\/a><\/p>\n

Mateja ER\u010cULJ<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

NARAVOSLOVNO-MATEMATI\u010cNA IN GLASBENA DELA JEZUITOV V TURJA\u0160KI \u00bbKNE\u017dJI\u00ab FIDEJKOMISNI KNJI\u017dNICI<\/a><\/p>\n

“Z NOBENIM DELOM SE NE PE\u010cAJO, LE Z LA\u017dNIVO BERA\u010cIJO!”<\/a><\/p>\n

\u00bbNOVOVA\u0160KA DOGODBA NA \u0160TAJERSKEM\u00ab<\/a><\/p>\n

SLOVAKI: \u00bbNAJBOLJ\u0160I OGRI\u00ab ALI \u00bbSVOBODNI NAROD\u00ab?<\/a><\/p>\n

DR. TOMA\u017d FURLAN VERSUS BELA SMRT<\/a><\/p>\n

PODOBA \u017dENSKE V SLOVENSKEM CELOVE\u010cERNEM FILMU<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image27\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/span><\/p>\n

NARAVOSLOVNO-MATEMATI\u010cNA IN GLASBENA DELA JEZUITOV V TURJA\u0160KI \u00bbKNE\u017dJI\u00ab FIDEJKOMISNI KNJI\u017dNICI<\/span><\/p>\n

Opisujemo poglavitna dela gra\u0161kih jezuitov v knji\u017enici njihovega najpomembnej\u0161ega ljubljanskega prijatelja in nekdanjega \u0161tudenta, de\u017eelnega glavarja grofa Volfa Engelberta Turja\u0161kega. Ob njih omenjamo \u0161e dela drugih habsbur\u0161kih jezuitov, pa tudi dela najvidnej\u0161ih rimskih in nem\u0161kih jezuitov. Petnajstletni Volf se je med zadnjimi Kranjci vrnil v katoli\u0161ki vero tudi zato, ker sicer ne bi smel \u0161tudirati na univerzi v Gradcu. Med gra\u0161kim \u0161tudijem je pri\u0161el v stik s sodobno znanostjo in za svojo knji\u017enico nabavil \u0161tevilna dela gra\u0161kih jezuitov. Nekatere rokopise iz Volfove knji\u017enice prvi\u010d predstavljamo javnosti.<\/span><\/p>\n

Volf je svoja \u0161tudijska leta nadaljeval v Severni Italiji, saj so zavoljo tridesetletne vojne nem\u0161ke univerze izgubile presti\u017e. Tako se je navzel predvsem italijanskih ali celo bene\u0161kih vplivov, ki so bili zna\u010dilni za Ljubljano dotlej, manj pa pozneje. Volf je v Ljubljano vpeljal italijansko operne, glasbene in fizikalne novosti Galilejevega toskanskega in Kircherjevega jezuitskega rimskega kroga.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Gorazd STARIHA<\/span><\/p>\n

“Z NOBENIM DELOM SE NE PE\u010cAJO, LE Z LA\u017dNIVO BERA\u010cIJO!”<\/span><\/p>\n

Odgon kot institucija odvra\u010danja neza\u017eelenih<\/span><\/p>\n

Reve\u017eev oblasti \u017ee od nekdaj niso marale, \u010deprav brez njih tudi bogatih ne bi bilo. Vedno se je pojavljalo vpra\u0161anje, kdo je dol\u017ean skrbeti zanje, kak\u0161ne pravice sploh imajo. S tem vpra\u0161anjem so se ukvarjali de\u017eelni in policijski redi \u017ee od 16 st. dalje, z nastopom pravnega absolutizma pa je postajalo pravno vedno bolj urejeno. Odganjanje reve\u017eev in ostalih obrobne\u017eev v doma\u010de kraje (domovinske ob\u010dine) je postajalo vedno bolj urejeno. V Avstro-Ogrski je bila ureditev policijske odprave in odgonskih stvari, ki so jih prej urejali razli\u010dni in \u0161tevilni zakoni in odredbe, urejena z dr\u017eavnim zakonom leta 1871. De\u017eelni zakon iz leta 1873 pa je dolo\u010dal odgonskopostajne ob\u010dine kot odgonske oblasti s prenesenim delovanjem. Ena odgonskih ob\u010din je bila tudi v Kranju, kjer so so v arhivskem gradivu ohranili med drugim odgonski protokoli strnjeno za leta 1876-1881, ter tudi drugo odgonsko gradivo, ki nam lahko predstavi, kako je odgon potekal, kdo in od kod so bili gnanci, kak\u0161ni so bili stro\u0161ki, organizacija itd.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Damir GLOBO\u010cNIK<\/span><\/p>\n

\u00bbNOVOVA\u0160KA DOGODBA NA \u0160TAJERSKEM\u00ab<\/span><\/p>\n

Ilustracije Gustava Jaroslava Schulza v Pavlihi<\/span><\/p>\n

\u010ce\u0161ki ilustrator in karikaturist Jaroslav Schulz (1846\u20131903) je za sedem \u0161tevilk satiri\u010dnega lista Pavliha, ki ga je 1870 izdajal Fran Levstik (1831\u20131887), narisal karikature in satiri\u010dne ilustracije, ki so bile objavljene na notranjih straneh in na zadnji strani.<\/span><\/p>\n

Levstik je s Schulzevo ilustracijo opremil pesem \u00bbNovova\u0161ka dogodba\u00ab, ki se nana\u0161a na nem\u0161kutarski napad na slovenska kandidata za poslanca mariborskega odvetnika dr. Janka Serneca (1834\u20131909) in notarja dr. Franca Radeja (1830\u20131903). Napad se je zgodil junija 1870 med volilnim shodom v zasebni hi\u0161i v Novi vasi pri Slovenski Bistrici. Ranjeni so bili trije Slovenci. Levstik se je pri pesmi oprl na poro\u010dilo, ki so ga objavili Slovenski gospodar, Slovenski narod in Novice. O izgredu so pisali tudi nem\u0161ki \u010dasniki (npr. Marburger Zeitung). Sodna obravnava proti 16 delavcem tovarnarja Sternbergerja iz Zgornje Bistrice je potekala od 3. do 5. januarja 1872 na okro\u017enem sodi\u0161\u010du v Celju. Slovenski narod je objavil del stenografskega zapisa sodne obravnave, ki ga je na \u017eeljo pravnika in gospodarstvenika dr. Frana Rapoca (1842\u20131888) pripravil Ivan Tan\u0161ek. Obto\u017eenci so prejeli zaporne kazni od 3 mesecev do 14 dni.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>L\u00e1szl\u00f3 V\u00d6R\u00d6S<\/span><\/p>\n

SLOVAKI: \u00bbNAJBOLJ\u0160I OGRI\u00ab ALI \u00bbSVOBODNI NAROD\u00ab?<\/span><\/p>\n

Podoba Slovakov v mad\u017earskem tisku v letih 1914\u20131918<\/span><\/p>\n

V svoji \u0161tudiji avtor analizira na\u010dine in spremembe reprezentacij slova\u0161ko govore\u010de populacije severno-zahodnega dela Ogrske tekom Velike vojne. Ta doba je bilo pre\u017eeta s prevladujo\u010do ideologijo ogrskega politi\u010dnega naroda, ki je Ogre \u2013 vse prebivalce Translajtanije vklju\u010dno z nemad\u017earskimi narodnostmi \u2013 predstavljala kot edini narod v mejah Ogrske. \u010clanek temelji na analizah petih mad\u017earskih regionalnih \u010dasopisov, v katerih avtor raziskuje rabo razli\u010dnih kategorij in stereotipov, ki so jih uporabljali za reprezentacije Slovakov. Avtor trdi, da predstavljene podobe Slovakov pred in med veliko vojno niso bile nespremenljive niti nenamerne, kot jih pogosto predstavljajo zgodovinarji, ampak spremenljive in odvisne od prevladujo\u010de ogrske nacionalisti\u010dne ideologije kot tudi od razvoja posameznih politi\u010dnih dogodkov doma in po svetu.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Senta JAUNIG<\/span><\/p>\n

DR. TOMA\u017d FURLAN VERSUS BELA SMRT<\/span><\/p>\n

Zdravnik, ki je pisal s klicaji!<\/span><\/p>\n

Osrednji namen tega prispevka je skozi kratek pregled bibliografije dr. Toma\u017ea Furlana, zdravnika ftiziologa, predstaviti njegovo delo in pogled na boj proti tuberkulozi pri nas. S to nevarno boleznijo se je aktivno boril vse do svoje prezgodnje smrti, dobrih trideset let (1928\u20131961). Delo Toma\u017ea Furlana sovpada s \u010dasom, ko so se v zdravljenju tuberkuloze, pa tudi sicer v medicini, dogajali zgodovinski premiki. Odkritje streptomicina je namre\u010d tuberkolozi, na Slovenskem poimenovani tudi jetika ali su\u0161ica, zadalo dokon\u010dni udarec, saj je tako po ve\u010dtiso\u010dletnih neuspe\u0161nih poskusih kon\u010dno in dokon\u010dno postala ozdravljiva. Poprej medicina zanjo ni poznala u\u010dinkovitega zdravila, so se pa borili proti njej z raznimi preventivnimi ukrepi: odkrivanjem ku\u017enih bolnikov, ustanavljanjem protituberkuloznih dispanzerjev in lig, ozave\u0161\u010danjem prebivalstva. Edino upanje, ki so ga imeli jeti\u010dni v predstreptomicinski dobi, je bilo operativno zdravljenje tuberkuloze. Le-tega so razvijali zlasti v zdravili\u0161\u010du za tuberkulozo na Golniku, kjer je deloval dr. Furlan. Poleg strokovnega dela je pri Furlanu nezanemarljiva tudi njegova dr\u017ea kr\u0161\u010danskega socialista in nenehno zavzemanje za pravice delavca in kmeta.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Mateja ER\u010cULJ<\/span><\/p>\n

PODOBA \u017dENSKE V SLOVENSKEM CELOVE\u010cERNEM FILMU<\/span><\/p>\n

Slovenski film ima v primerjavi s produkcijo hollywoodskega filma, pa tudi v primerjavi s produkcijami filmov drugih evropskih dr\u017eav, samosvojo tradicijo.<\/span><\/p>\n

Na to, kak\u0161ne in katere filme smo pri nas posneli, je vplivalo ve\u010d dejavnikov, in sicer dru\u017ebeni in zgodovinski dejavniki (socializem, emancipacija \u017eensk …), politi\u010dni dejavniki (tisti, ki financira film, dolo\u010da, kaj se bo posnelo in na kak\u0161en na\u010din), \u017eanrska usmeritev (melodrama, komedija, grozljivka, tragedija), kulturna dolo\u010denost (pomen literature v slovenski zavesti in vloga gledali\u0161\u010da ob za\u010detkih filmske umetnosti) in mitologije slovenske dru\u017ebe.<\/span><\/p>\n

Ti dejavniki so glavni \u00bbkrivci\u00ab, da je \u017eenska na slovenskem filmu predstavljena dokaj stereotipno, in da smo lahko dolo\u010dili posamezne tipe \u017eensk na filmskem traku. Ti tipi pa so: \u0161armantna zapeljivka, \u017eenska kot angel, melodramski tip \u017eenske, partizanska mati, \u017eenska kot neodvisno bitje, nevtralna dru\u017einska mati in \u017eenska kot borka, upornica.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Stanislav JU\u017dNI\u010c Gorazd STARIHA Damir GLOBO\u010cNIK L\u00e1szl\u00f3 V\u00d6R\u00d6S Senta JAUNIG Mateja ER\u010cULJ \u010clanki: NARAVOSLOVNO-MATEMATI\u010cNA IN GLASBENA DELA JEZUITOV V TURJA\u0160KI \u00bbKNE\u017dJI\u00ab FIDEJKOMISNI KNJI\u017dNICI “Z NOBENIM DELOM SE NE PE\u010cAJO, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":65,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-66","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:52:56","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/66","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=66"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/66\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/65"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=66"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=66"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=66"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}