{"id":64,"date":"2013-05-04T18:31:22","date_gmt":"2013-05-04T17:31:22","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/04\/zgodovina-za-vse-2-2006\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:52","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:52","slug":"zgodovina-za-vse-2-2006","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2006\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2006"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Jurij \u0160ILC<\/a><\/p>\n

Mitja SUN\u010cI\u010c<\/a><\/p>\n

Andrej PAN\u010cUR<\/a><\/p>\n

Dragan MATI\u0106<\/a><\/p>\n

Tone KREGAR<\/a><\/p>\n

Gorazd STARIHA<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

NAD\u0160KOF IZ PERZIJE PODELI V CELJU ODPUSTEK \u0160MARNOGORSKIM BO\u017dJEPOTNIKOM<\/a><\/p>\n

\u00bbTUDI LA\u017dJE DELO, \u010cE TRAJA 13 UR IN POL NA DAN, JE PRENAPORNO ZA NE\u017dNA OTRO\u0160KA LETA IN UBIJA DUHA\u00ab<\/a><\/p>\n

ENA DR\u017dAVA, EN DENAR?<\/a><\/p>\n

TAKEGA PRIZORA VENDAR NI MOGO\u010cE PRENA\u0160ATI!<\/a><\/p>\n

PEKLENSKI STROJ V MONAKOVSKEM VOZU<\/a><\/p>\n

\u00bbDVIGAM TO \u010cA\u0160O ZA BRATSTVO IN ENOTNOST NA\u0160IH NARODOV\u00ab<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image26\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Jurij \u0160ILC<\/span><\/p>\n

NAD\u0160KOF IZ PERZIJE PODELI V CELJU ODPUSTEK \u0160MARNOGORSKIM BO\u017dJEPOTNIKOM<\/span><\/p>\n

Listina nad\u0161kofa Janeza iz Sultanije, spisana v Celju leta 1411<\/span><\/p>\n

Dne 14. maja 1411, v prvem letu pontifikata pape\u017ea Janeza XXIII., je v Celju dominikanski misijonar in perzijski nad\u0161kof Janez iz Sultanije spisal listino s katero \u017eeli, da bi romarji redno obiskovali cerkev bla\u017eene Device Marijena \u0160marni gori, za kar jim je podelil tudi odpustek. Listina odpira troje zanimivih vpra\u0161anj: zakaj je 1411 prvo leto pape\u017eevanja Janeza XXIII., zakaj je spisana v Celju in zakaj podeljuje odpustke nad\u0161kof iz Perzije? Pri\u010dujo\u010di sestavek posku\u0161a odgovoriti na zastavljena vpra\u0161anja tako, da postavlja to listino v \u0161ir\u0161i zgodovinski in geografski, kakor tudi politi\u010dni kontekst.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Mitja SUN\u010cI\u010c<\/span><\/p>\n

\u00bbTUDI LA\u017dJE DELO, \u010cE TRAJA 13 UR IN POL NA DAN, JE PRENAPORNO ZA NE\u017dNA OTRO\u0160KA LETA IN UBIJA DUHA\u00ab<\/span><\/p>\n

K zgodovini otro\u0161kega dela v ljubljanskem guberniju<\/span><\/p>\n

V \u010dlanku predstavljamo poro\u010dilo okro\u017enih uradov v Ljubljani, Postojni, Novem mestu in Beljaku ter ordinariatov ljubljanske, lavantinske in kr\u0161ke \u0161kofije in direkcije Dru\u0161tva za podpiranje in pospe\u0161evanje industrije in obrti v Notranji Avstriji ljubljanskemu guberniju glede otro\u0161kega dela v tovarnah. Anketa je v letih 1839\/1840 potekala v celotnem cesarstvu z namenom raziskati ali se obstoje\u010di predpisi upo\u0161tevajo in ali je potrebno sprejeti nove, bolj dolo\u010dne zakonske ukrepe, njen rezultat pa je bil ureditev delovnega \u010dasa otrok zaposlenih v tovarnah z odlokom dvorne pisarne iz leta 1842. Poleg tega v \u010dlanku predstavljamo \u0161e zakonodajo, ki se je nana\u0161ala na ureditev tozadevne problematike v Habsbur\u0161ki monarhiji, od prve cesarske odredbe iz leta 1786, do Obrtnega reda iz leta 1859. V zvezi s tem omenjamo \u0161e nedeljske \u0161ole in ponavljalni pouk, prav tako tudi poskuse ustanovitev tovarni\u0161kih \u0161ol.<\/span><\/p>\n

Iz poro\u010dila je razvidno, da je bilo tovarni\u0161ko delo otrok v slovenskih de\u017eelah prisotno v ajdovski in ljubljanski bomba\u017eni predilnici, ljubljanski sladkorni rafineriji in nekaterih koro\u0161kih obratih, vendar pa zaradi slabe koncentracije industrije na tem prostoru ni bilo mo\u010dneje raz\u0161irjeno.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Andrej PAN\u010cUR<\/span><\/p>\n

ENA DR\u017dAVA, EN DENAR?<\/span><\/p>\n

Zelo kratka, vendar toliko bolj burna zgodovina enotnih dr\u017eavnih valut na Slovenskem<\/span><\/p>\n

V \u010dlanku so opisana ve\u010d kot dvestoletna prizadevanja po vzpostavitvi dr\u017eavnih valut v dr\u017eavah, kjer so \u017eiveli tudi Slovenci (habsbur\u0161ka monarhija, Ilirske province, prva in druga Jugoslavija, italijanska, nem\u0161ka in mad\u017earska okupacija, Republika Slovenija). Dr\u017eavne oblasti so si v 19. in 20. stoletju vneto prizadevale poenotiti razli\u010dne vrste denarja, ki so kro\u017eile na njihovem ozemlju. S tem so hotele okrepiti skupno identiteto, dr\u017eavo gospodarsko integrirati ter voditi samostojno makroekonomsko in fiskalno politiko. Ves ta \u010das pa so enotnost dr\u017eavnih valut na celotnem ozemlju dr\u017eave venomer ogro\u017eali tako razli\u010dni politi\u010dni (vojne, revolucije in spremembe dr\u017eavnih meja) kot gospodarski (pomanjkanje dr\u017eavnih valut, inflacija) dejavniki.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dragan MATI\u0106<\/span><\/p>\n

TAKEGA PRIZORA VENDAR NI MOGO\u010cE PRENA\u0160ATI!<\/span><\/p>\n

Obstrukcija v kranjskem de\u017eelnem zboru v za\u010detku 20. stoletja<\/span><\/p>\n

Avtor opisuje primere obstrukcije v kranjskem de\u017eelnem zboru v za\u010detku 20. stoletja, ki so se o\u010ditno zgledovali po obstrukciji v dunajskem dr\u017eavnem zboru. Primerja razne oblike obstrukcij, ki sta jih izvajali najprej klerikalna, zatem pa liberalna stranka in med katerimi je prihajalo do cele vrste komi\u010dnih prizorov.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Tone KREGAR<\/span><\/p>\n

PEKLENSKI STROJ V MONAKOVSKEM VOZU<\/span><\/p>\n

Usta\u0161ki terorizem in njegova slovenska \u017ertev<\/span><\/p>\n

Diktaturi kralja Aleksandra in njenemu avtoritarnemu re\u017eimu sta se najodlo\u010dneje uprli dve, dokaj \u0161ibki in z ve\u010dih vidikov marginalni politi\u010dni skupini oz. gibanji s skrajnih polov jugoslovanskega politi\u010dnega spektra, internacionalisti\u010dni komunisti s skrajne levice ter hrva\u0161ki nacionalisti z najbolj desne strani hrva\u0161ke politike. Medtem ko je bila komunisti\u010dna \u00bbvstaja\u00ab v kali zatrta, je bilo usta\u0161ko gibanje s svojimi teroristi\u010dnimi akcijami dosti nevarnej\u0161e, uspe\u0161nej\u0161e in brezobzirnej\u0161e. Ena najodmevnej\u0161ih in najbolj krvavih diverzij, ki so jo izvedli usta\u0161i, je bila eksplozija na vlaku M\u00fcnchen-Beograd, 2. avgusta 1931, v kateri so \u017eivljenje izgubile tri nedol\u017ene \u017ertve. Med njimi tudi Janko Le\u0161ni\u010dar, ugledni celjski liberalni politik, novinar in gospodarstvenik.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Gorazd STARIHA<\/span><\/p>\n

\u00bbDVIGAM TO \u010cA\u0160O ZA BRATSTVO IN ENOTNOST NA\u0160IH NARODOV\u00ab<\/span><\/p>\n

Po kon\u010dani drugi svetovni vojni je komunisti\u010dna oblast v novi Jugoslaviji trdila, da je narodno vpra\u0161anje re\u0161ila enkrat za vselej. Seveda pa to \u0161e zdale\u010d ni bilo res, saj se starih zamer med narodi in razli\u010dnosti med kulturami ne da odpraviti enostavno z zamenjavo politi\u010dnega sistema in druga\u010dno organizacijo dr\u017eave. Pri\u010dujo\u010di prispevek obravnava izra\u017eanje narodnostne nestrpnosti na gornjem Gorenjskem, kot se je ohranilo v dokumentih ohranjenih v arhivskih fondih Sodnika za prekr\u0161ke Radovljica in Okrajnega sodi\u0161\u010da Radovljica. Gorenjska je bila zaradi svoje industrije, npr. \u017eelezarne na Jesenicah, velik cilj priseljevanja delavcev iz ju\u017enih republik, ki so s sabo prinesli svojo kulturo in navade, kar pa je dostikrat vodilo v konfliktne situacije z doma\u010dim prebivalstvom.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Jurij \u0160ILC Mitja SUN\u010cI\u010c Andrej PAN\u010cUR Dragan MATI\u0106 Tone KREGAR Gorazd STARIHA \u010clanki: NAD\u0160KOF IZ PERZIJE PODELI V CELJU ODPUSTEK \u0160MARNOGORSKIM BO\u017dJEPOTNIKOM \u00bbTUDI LA\u017dJE DELO, \u010cE TRAJA 13 UR […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":63,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-64","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 12:32:28","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/64","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=64"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/64\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/63"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=64"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=64"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=64"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}