{"id":62,"date":"2013-05-04T18:22:09","date_gmt":"2013-05-04T17:22:09","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/04\/zgodovina-za-vse-1-2006\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:52","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:52","slug":"zgodovina-za-vse-1-2006","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2006\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2006"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/a><\/p>\n

Damir GLOBO\u010cNIK<\/a><\/p>\n

Janez POLAJNAR<\/a><\/p>\n

Martin MOLL<\/a><\/p>\n

Marina GRADI\u0160NIK<\/a><\/p>\n

Vida RO\u017dAC DAROVEC<\/a><\/p>\n

Mario STRECHA<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

KOPERNIK MED SLOVENCI<\/a><\/p>\n

\u00bbSTAVBA ZNAMENJA \u2013 PERVIGA SPOMINKA SLOVENSKIGA DJANJA\u00ab<\/a><\/p>\n

KVAREN IN UMAZAN TISK<\/a><\/p>\n

DOBRODELNE PRIREDITVE, ZASTAVE IN VOJA\u0160KA GODBA<\/a><\/p>\n

\u00bbPURGERJI, RE\u0160ETARJI IN LON\u010cARJI …\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbEN BOT JE BILO TE\u017dKO, MA LEPO\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbTO KNJIGO SEM PISAL Z LJUBEZNIJO, KAKOR VELEVAJO ZAKONI HISTORI\u010cNE UMETNOSTI ZA NARODNO ZGODOVINO\u00ab<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image25\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Stanislav JU\u017dNI\u010c<\/span><\/p>\n

KOPERNIK MED SLOVENCI<\/span><\/p>\n

Avtor opisuje sprejem Kopernikovega nauka med Slovenci. Koperniku sledi skozi popise astronomskih knjig v ljubljanskih knji\u017enicah in knjigarnah. Obravnava predvsem knji\u017enico ljubljanskega kne\u017ejega dvorca, Mayerjev prodajni katalog iz leta 1678 in knjige ljubljanskih jezuitov. \u010ceprav ve\u010dina uporabljenih virov izvira iz obdobja po Galilejevem procesu, z njimi vendarle dokazuje pomembno vpetost na\u0161ih krajev v filozofske razprave na evropski ravni.<\/span><\/p>\n

Avtor nadalje raziskuje vsebine in pomen posameznih astronomskih knjig turja\u0161ke kne\u017eje knji\u017enice. Na ugotovitvah utemelji razmi\u0161ljanja o filozofskih prepri\u010danjih Turja\u010danov takoj po njihovi vrnitvi v katoli\u0161ko vero in \u0161e posebej o njihovem odnosu do kopernikanizma.<\/span><\/p>\n

Turja\u010dani so podpirali ljubljanske jezuite in njihovo knji\u017enico. Pripoved pove\u017ee z izjemnim odkritjem , da so \u017ee ljubljanski jezuiti imeli znamenito drugo izdajo Kopernika (1566), ki se \u0161e danes nahaja v NUK in nemo pripoveduje svojo zgodbo.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Damir GLOBO\u010cNIK<\/span><\/p>\n

\u00bbSTAVBA ZNAMENJA \u2013 PERVIGA SPOMINKA SLOVENSKIGA DJANJA\u00ab<\/span><\/p>\n

Pre\u0161ernov nagrobni spomenik \u2013 prvi slovenski javni spomenik<\/span><\/p>\n

Nagrobni spomenik pesniku dr. Francetu Pre\u0161ernu na pokopali\u0161\u010du v Kranju je prvi slovenski javni spomenik, ki je zrasel iz mno\u017ei\u010dne narodnozavedne pobude. Pobuda zanj je bila dana ob Pre\u0161ernovi smrti februarja 1849. Na sedmini je bil ustanovljen poseben odbor Slovenskega dru\u0161tva, ki naj bi prevzel skrb za pesnikov grob. \u010casnika Novice in Laibacher Zeitung sta objavljala povabila odbora za zbiranje prispevkov in imena darovalcev. Zbiranje je potekalo v vseh slovenskih de\u017eelah. Najve\u010d uspeha je bilo na Kranjskem, nekaj so zbrali tudi na Hrva\u0161kem.
<\/span>
Nagrobni spomenik v obliki preprostega slopastega znamenja je po na\u010drtu neznanega dunajskega arhitekta izdelal ljubljanski kamnosek Ignacij Toman ml. Spomenik je zahteval odprt prostor, zato so zaprosili za dovoljenje za prekop in pesnikovo krsto prenesli iz prvotnega neuglednega mesta ob vzhodnem pokopali\u0161kem zidu na odli\u010dnej\u0161o lokacijo. Spomenik so odkrili 3. julija 1852. Oblasti so menile, da slovesnost ob odkritju ni bila politi\u010dno obarvana.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Janez POLAJNAR<\/span><\/p>\n

KVAREN IN UMAZAN TISK<\/span><\/p>\n

Prizadevanja za \u00bbbolj\u0161i\u00ab tisk pred prvo svetovno vojno<\/span><\/p>\n

Pojmovanje romana in drugega neprimernega leposlovja kot enega izmed krivcev za pohuj\u0161anje mladine je bila stalnica pri moralistih in njihovih prizadevanjih za nravno \u010distost prebivalstva. V drugi polovici 19. stoletja se je tisk vseh zvrsti precej raz\u0161iril med prebivalstvom. Moralisti so poseben problem videli v \u0161undu in ostali trivialni literaturi, ki je omre\u017eila mnogo bralcev. Ocenjevali so, da preve\u010d razvnema domi\u0161ljijo bralcev in da jih zavaja v pohuj\u0161anje, saj popularizira razmerje, ki je brez objektivnega ozadja in realnega namena. Obravnava spornih, moralno ob\u010dutljivih tem v delih, ki so bila dostopna \u0161ir\u0161i javnosti, pa je bila neza\u017eelena tudi v okviru \u00bbresne\u00ab literature in je pri ve\u010dini kritikov naletela na negativen odziv. Moralisti so iskali pomo\u010di za nadzor pri dr\u017eavnih oblasteh, vendar so te pozornost posve\u010dale predvsem prekr\u0161kom, ki so bili politi\u010dne narave, zato je med ohranjenim zaplenjenim tiskovnim gradivom Dr\u017eavnega pravdni\u0161tva najti relativno malo spisov z obravnavano tematiko.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Martin MOLL<\/span><\/p>\n

DOBRODELNE PRIREDITVE, ZASTAVE IN VOJA\u0160KA GODBA<\/span><\/p>\n

Boji za javni prostor na \u0160tajerskem okoli leta 1900<\/span><\/p>\n

Okoli leta 1900 je bila \u0160tajerska dvojezi\u010dna de\u017eela, ki jo je poseljevalo slab milijon nem\u0161kih \u0160tajercev in 400.000 Slovencev.<\/span><\/p>\n

V letih pred prvo svetovno vojno so ozra\u010dje dolo\u010dala nasprotja med obema narodoma. Dogajanje so zaznamovali prepiri o zasedbi javnih funkcij ter enakopravni obravnavi slovenskega jezika v uradih, na sodi\u0161\u010dih in v \u0161olah.<\/span><\/p>\n

Oba naroda sta svoje neiz\u017eivete nacionalisti\u010dne ambicije rada povezovala s \u0161ir\u0161im zaledjem \u2013 nem\u0161ki \u0160tajerci z velikonem\u0161ko idejo, slovenski pa s panslavizmom. Lojalni in s habsbur\u0161kim patriotizmom pre\u017eeti dr\u017eavni uradniki so se nemalokrat zna\u0161li v nezavidljivem polo\u017eaju, ko so v imenu dr\u017eavne ureditve in zvestobe avstrijski hi\u0161i obra\u010dunavali s pretiranimi izlivi tovrstne \u00bbnaddr\u017eavne\u00ab naklonjenosti.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Marina GRADI\u0160NIK<\/span><\/p>\n

\u00bbPURGERJI, RE\u0160ETARJI IN LON\u010cARJI …\u00ab<\/span><\/p>\n

K zgodovini trga Ribnica na Kranjskem<\/span><\/p>\n

S pomo\u010djo virov in literature sem poskusila predstaviti \u017eivljenje v ribni\u0161kem trgu konec 19. in v za\u010detku 20. stoletja. Ribnica le\u017ei v jugozahodnem delu Slovenije. Tipi\u010den kranjski trg, ki je za svoj \u00bbspodoben\u00ab razvoj potreboval mo\u010dno cerkveno organizacijo, grad z gra\u0161\u010daki, \u00bbpurgerje\u00ab, ki so s svojim statusom prina\u0161ali kraju \u00bbvi\u0161ji standard\u00ab. Za Ribnico pa je zna\u010dilna \u0161e ena posebnost \u2013 suha roba. Ta je ime Ribnice ponesla \u0161irom sveta, \u010deprav je bila ta obrt doma v zaledju Ribnice na pode\u017eelju in ne v trgu Ribnica. Te svoje posebnosti so se Ribni\u010dani zavedali in velikokrat ob pomembnih dogodkih, ne samo ob semanjih dneh, okrasili Ribnico z izdelki suhe robe. \u010ceravno je Ribnica kot trg \u017eivela svoje tr\u0161ko \u017eivljenje podobno drugim trgom na Kranjskem, je s priokusom suhe robe in ribni\u0161kega humorja ohranjala svoj povsem specifi\u010dni status.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Vida RO\u017dAC DAROVEC<\/span><\/p>\n

\u00bbEN BOT JE BILO TE\u017dKO, MA LEPO\u00ab<\/span><\/p>\n

Ekonomija istrskega pode\u017eelja med tradicijo in modernizacijo na primeru vasi Rakitovec (1. polovica 20. stoletja)<\/span><\/p>\n

Prispevek obravnava ekonomijo istrskega pode\u017eelja na primeru vasi Rakitovec v prvi polovici 20. stoletja, s poudarkom na poljedelstvu in \u017eivinoreji. Raziskava je nastala na osnovi ustnih pri\u010devanj akterjev tistega \u010dasa. Kmetovanje je bilo v prvi polovici 20. st. na robu slovenske Istre poglavitna gospodarska panoga, a je imelo ekstenzivno naravo. Zemljo so obdelovali ro\u010dno s preprosto tehnologijo. Prevladovala je mala dru\u017einska posest s povpre\u010dno 3 ha. Bila je bila v lasti dru\u017eine in je zadovoljevala zgolj njene potrebe. Trgovali so v zelo omejenem obsegu, in sicer s senom, jajci, mlekom, volno, ov\u010djim sirom, jagnjeti idr. na sejmih v bli\u017enjih mestih, predvsem pa na trgu v Trstu . Iz navedenega lahko sklepamo, da je imela ekonomija Rakitovca \u0161e veliko zna\u010dilnosti predindustrijske kme\u010dke ekonomije, ki jo lahko imenujemo tudi ekonomija pre\u017eivetja. To pomeni, da so se v Istri kljub bli\u017eini Trsta obdr\u017eali tradicionalni dru\u017ebeni in ekonomski vzorci pre\u017eivetja \u0161e dolgo v 20. stoletje in so jih za\u010deli spreminjati \u0161ele po drugi svetovni vojni, ko je komunisti\u010dna oblast nasilno posegla v tradicionalne dru\u017ebene strukture Istranov.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Mario STRECHA<\/span><\/p>\n

\u00bbTO KNJIGO SEM PISAL Z LJUBEZNIJO, KAKOR VELEVAJO ZAKONI HISTORI\u010cNE UMETNOSTI ZA NARODNO ZGODOVINO\u00ab<\/span><\/p>\n

O nastanku in razvoju moderne hrva\u0161ke historiografije v 19. stoletju<\/span><\/p>\n

Avtor v svoji razpravi predstavi razvoj hrva\u0161ke historigrafije v 19. stoletju. Pri tem najprej ori\u0161e njen razvoj in rojevanje potrebe po poznavanju hrva\u0161ke zgodovine v prvi polovici 19. stoletja, nato pa se podrobneje posveti procesu oblikovanja hrva\u0161ke historiografije v moderno znanstveno disciplino , ki se je za\u010del po letu 1850. V razpravi ugotavlja, da se je le-ta razvijala v skladu z razumevanji nem\u0161kega historizma, vendar ni proizvajala samo ozke politi\u010dne historije, obrnjene k dr\u017eavi. V njej se jasno razkrivajo prizadevanja po raziskovanju razli\u010dnih podro\u010dij dru\u017ebenega \u017eivljenja v preteklosti. Toda kljub vsemu je v 19. stoletju imela zna\u010daj politi\u010dne dogodkovne historije, kar je ostalo njeno glavno obele\u017eje \u0161e globoko v 20. stoletje.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Stanislav JU\u017dNI\u010c Damir GLOBO\u010cNIK Janez POLAJNAR Martin MOLL Marina GRADI\u0160NIK Vida RO\u017dAC DAROVEC Mario STRECHA \u010clanki: KOPERNIK MED SLOVENCI \u00bbSTAVBA ZNAMENJA \u2013 PERVIGA SPOMINKA SLOVENSKIGA DJANJA\u00ab KVAREN IN UMAZAN […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":61,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-62","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 12:50:14","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=62"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/62\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=62"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=62"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=62"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}