{"id":60,"date":"2013-05-03T12:01:24","date_gmt":"2013-05-03T11:01:24","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-2-2005\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:52","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:52","slug":"zgodovina-za-vse-2-2005","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2005\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2005"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Lilijana \u017dNIDAR\u0160I\u010c GOLEC<\/a><\/p>\n

Dragica \u010cE\u010c<\/a><\/p>\n

Marko MUGERLI<\/a><\/p>\n

Andrej PAN\u010cUR<\/a><\/p>\n

Alenka R. UNGAR DIETINGER<\/a><\/p>\n<\/td>\n

 \u010clanki: <\/p>\n

\u00bbOBSOJAMO VSAKR\u0160NO VEDE\u017dEVANJE, \u010cARANJE…\u00ab<\/a><\/p>\n

KAKO VELIKE SO BILE MALE KRAJE MATEV\u017dA KAU\u010cI\u010cA<\/a><\/p>\n

NAPOLEON IN KRANJSKI KONJI<\/a><\/p>\n

SLOVENSKA IMENA ZA HABSBUR\u0160KI DENAR V 19. STOLETJU<\/a><\/p>\n

STAVKA \u2013 EDINI IZHOD JAVORNI\u0160KIH IN JESENI\u0160KIH KOVINARJEV LETA 1935<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image24\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Lilijana \u017dNIDAR\u0160I\u010c GOLEC<\/span><\/p>\n

\u00bbOBSOJAMO VSAKR\u0160NO VEDE\u017dEVANJE, \u010cARANJE…\u00ab<\/span><\/p>\n

Navodila duhovnikom ljubljanske \u0161kofije glede praznoverja v 17. in prvi polovici 18. stoletja<\/span><\/p>\n

Med letoma 1600 in 1750 sta duhovnikom ljubljanske \u0161kofije navodila glede praznoverja posredovala dva sinodalna odloka: do nekako zadnje \u010detrtine 17. stoletja odlok \u00bbO magiji in praznoverju ter njunih vrstah\u00ab, nato pa \u00bbDekret o tem, naj se za zdravljenje bolezni ne deli listi\u010dev\u00ab. V prispevku je predstavljena vsebina obeh besedil, v dokaj\u0161nji meri pa tudi kontekst, v katerem sta tidve nastali. Vsebinska (in delno slogovna) primerjava naj bi opozorila na \u0161ir\u0161e mentalitetno ozadje.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dragica \u010cE\u010c<\/span><\/p>\n

KAKO VELIKE SO BILE MALE KRAJE MATEV\u017dA KAU\u010cI\u010cA<\/span><\/p>\n

O pomenu sodnih protokolov za razumevanje \u017eivljenja posameznika in za izoblikovanja javne podobe zlo\u010dinca v 18. stoletju<\/span><\/p>\n

Sodni protokoli so nastali po to\u010dno dolo\u010denih pravilih kazenskega prava. V njih svoj pe\u010dat pustili izpra\u0161evalci. S kriti\u010dnim branjem vira, pri katerem je treba upo\u0161tevati in poznati vsa pravila in elemente materialnega ter formalnega kazenskega prava, lahko spremljamo \u017eivljenje Matev\u017ea Kau\u010di\u010da, ki je v svojem mladem \u017eivljenju \u00bbodigral\u00ab \u0161tevilne vloge: odrekla se mu je dru\u017eina, bil je bera\u010d in pastir, veseljak in pijanec ter prilo\u017enostni tat in postopa\u010d ter \u010dlovek, ki je premagoval velike razdalje. V kratkih opisih kraj se skrivajo \u0161tevilne spretnosti, ki jih je uporabil, da je pre\u017eivel in se izmaknil razli\u010dnim formalnim (dolo\u010denih s patenti in redi) in neformalnim oblikam nadzora posameznikov in skupnosti.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Marko MUGERLI<\/span><\/p>\n

NAPOLEON IN KRANJSKI KONJI<\/span><\/p>\n

Velik del na\u0161ih krajev je bil med letoma 1809 in 1813 v obdobju francoske okupacije vklju\u010den v Ilirske province. \u0160lo je za posebno dr\u017eavno tvorbo, v kateri so upo\u0161tevali ve\u010dino francoskih zakonov. Njihove institucije so bile vezane na uredbe francoskih ministrstev. Glavno mesto je bila Ljubljana z glavnim guvernerjem, ki je bdel nad njihovo upravo in pravosodjem, skrbel pa je tudi za voja\u0161ke zadeve. Tvorba je bila sestavljena iz \u0161estih civilnih in ene voja\u0161ke province, ki so jim na\u010delovali intendanti. Meje provinc so bile podobne starim de\u017eelnim mejam. Starih meja so se dr\u017eali tudi pri ni\u017ejih upravnih enotah, to je distriktih ali okro\u017ejih. Gorenjska je pripadala ljubljanskemu distriktu, Dolenjska novome\u0161kemu, Notranjska pa postojnskemu distriktu. V za\u010detku leta 1813 so ustanovili \u0161e eno okro\u017eje s sede\u017eem v Kranju. Okro\u017eja so vodili poddelegati. Francozi so poznali \u0161e ni\u017eje upravne enote, to je ob\u010dine (merije).<\/span><\/p>\n

Ilirske province so v obdobju Napoleonovih vojnih pohodov delile usodo ostalih francoskih pokrajin \u2013 bile so vklju\u010dene v vojne napore in predstavljale potencial za oskrbo vojske. Avtor na primeru \u00bbrekrutacije\u00ab konj na Gorenjskem raziskuje vpliv zahtev francoskih okupacijskih oblasti na \u017eivljenje lokalnega prebivalstva.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Andrej PAN\u010cUR<\/span><\/p>\n

SLOVENSKA IMENA ZA HABSBUR\u0160KI DENAR V 19. STOLETJU<\/span><\/p>\n

V \u010dlanku je opisan problem slovenskega poimenovanja razli\u010dnih valut in posameznih apoenov teh valut, ki so bile v 19. stoletju v obtoku na ozemlju habsbur\u0161ke monarhije. Slovenska imena za denar so se po eni strani oblikovala na podlagi tradicionalnih ljudskih imen za denar in po drugi strani pod vplivom prizadevanj narodno zavednih posameznikov za poenotenje slovenskega knji\u017enega jezika.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Alenka R. UNGAR DIETINGER<\/span><\/p>\n

STAVKA \u2013 EDINI IZHOD JAVORNI\u0160KIH IN JESENI\u0160KIH KOVINARJEV LETA 1935<\/span><\/p>\n

Sredi tridesetih let dvajsetega stoletja se je vpliv svetovne gospodarske krize \u0161e vedno ob\u010dutil v na\u0161i de\u017eeli. V \u010dasu velike stavke javorni\u0161kih in jeseni\u0161kih kovinarjev je bila Kraljevina Jugoslavija gospodarsko in politi\u010dno \u0161e precej nestabilna. V gospodarstvu je bila vodilna panoga \u0161e vedno kmetijstvo. Lastniki industrijskih podjetij, ki so bili ve\u010dinoma tujci, so takratne razmere v industriji izbolj\u0161evali s pove\u010devanjem proizvodnje, odpustom \u0161tevilnih delavcev, zmanj\u0161evanjem delavskih mezd ter kr\u0161enjem \u0161e nekaterih drugih dolo\u010dil iz kolektivne pogodbe.<\/span><\/p>\n

Stavka kovinarjev leta 1935 je bila ena izmed mnogih, ki so odra\u017eale nezadovoljstvo delavskega razreda in boj za bolj\u0161e delovne pogoje. Delavski zaupniki in strokovne organizacije so bili glavni organi, ki so na strani delavstva posku\u0161ali pridobiti \u010dim odvzetih pravic in izbolj\u0161ati stanje prej\u0161nje situacije. \u017delezarna na Jesenicah in Javorniku je predstavljala pomembno industrijsko sredi\u0161\u010de v dvajsetem stoletju. Ve\u010dina tamkaj\u0161njih prebivalcev je bila iz sestavljena iz delavskega razreda, kar je \u0161e pove\u010dalo odmev tak\u0161nih stavk, saj je bila ve\u010dina ljudi enake miselnosti.<\/span><\/p>\n

Uspeh stavke je bil odvisen od mnogih dejavnikov, \u0161e vedno pa v veliki meri od vodstva podjetja. Ne glede na njen rezultat, pa se je delavski razred s svojo borbenostjo zapisal kot pomemben dejavnik v zgodovini \u010dlove\u0161tva.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Lilijana \u017dNIDAR\u0160I\u010c GOLEC Dragica \u010cE\u010c Marko MUGERLI Andrej PAN\u010cUR Alenka R. UNGAR DIETINGER  \u010clanki: \u00bbOBSOJAMO VSAKR\u0160NO VEDE\u017dEVANJE, \u010cARANJE…\u00ab KAKO VELIKE SO BILE MALE KRAJE MATEV\u017dA KAU\u010cI\u010cA NAPOLEON IN KRANJSKI […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":59,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-60","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 14:30:40","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/60","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=60"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/60\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/59"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=60"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=60"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=60"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}