{"id":58,"date":"2013-05-03T11:56:03","date_gmt":"2013-05-03T10:56:03","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-1-2005\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:52","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:52","slug":"zgodovina-za-vse-1-2005","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2005\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2005"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Aleksander \u017dI\u017dEK<\/a><\/p>\n

Alenka KA\u010cI\u010cNIK GABRI\u010c<\/a><\/p>\n

Miha SERU\u010cNIK<\/a><\/p>\n

Damir GLOBO\u010cNIK<\/a><\/p>\n

Martin MOLL<\/a><\/p>\n

Tita PORENTA<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

POL O\u010cENA\u0160A ZA UMOR<\/a><\/p>\n

\u00bbSERILNIK\u00ab – PREPROST IZRAZ ZA STRANI\u0160\u010cE<\/a><\/p>\n

PODZEMELJSKA PO\u0160AST<\/a><\/p>\n

TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA<\/a><\/p>\n

KAJ POMENI NACIONALNI BOJ?<\/a><\/p>\n

ZGODOVINA SMO LJUDJE<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image23\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Aleksander \u017dI\u017dEK<\/span><\/p>\n

POL O\u010cENA\u0160A ZA UMOR<\/span><\/p>\n

Avtor opisuje in raziskuje umor \u0161tirinajstletnega Bo\u0161tjana Svetka, ki ga je zaradi 6 goldinarjev do smrti zabodel njegov nekdanji so\u0161olec Bla\u017e Sor\u010dan. Zlo\u010din se je zgodil 19. februarja 1834 v Savinjski dolini v bli\u017eini Podvina, kjer je bil doma umorjeni. Morilca so preiskovalci zelo hitro odkrili, saj je bil v svojem okolju znan kot problemati\u010den, divji in hudoben, omenjenega dne pa ga je ve\u010d ljudi videlo s Svetkom. Ostarelim star\u0161em je \u017ee zgodaj zrasel \u010dez glavo, se klatil naokoli, igral na sre\u010do in tudi ob\u010dasno kradel. Z Bo\u0161tjanovim denarjem si je nameraval kupiti pu\u0161ko. Bla\u017ea Sor\u010dana so po preiskavi obsodili na 15 let te\u017eke je\u010de, ki je mladega morilca, \u010de jo je slu\u010dajno pre\u017eivel, zagotovo popolnoma uni\u010dila in ga dokon\u010dno naredila za izob\u010denca z druge strani zakona.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Alenka KA\u010cI\u010cNIK GABRI\u010c<\/span><\/p>\n

\u00bbSERILNIK\u00ab – PREPROST IZRAZ ZA STRANI\u0160\u010cE<\/span><\/p>\n

Kako lahko tudi najbolj potrebna skrita re\u010d pripomore k bogastvu knji\u017enega jezika<\/span><\/p>\n

Vzdr\u017eevanje \u010disto\u010de je bilo nekdaj nekaj, \u010demur ljudje niso posve\u010dali nobene pozornosti, saj zavedanja o pomembnosti higiene predvsem med preprostim ljudstvom sploh ni bilo. Predvsem na pode\u017eelju so bile higienske razmere obupne. Da je bil razvoj na podro\u010dju higiene zelo po\u010dasen , pri\u010da tudi podatek, da Slovenci do srede 19. stoletja tudi izraza za strani\u0161\u010de \u0161e nismo imeli. Na\u0161i predniki so za \u00bbposve\u010deni\u00ab prostor uporabljali tujke. Dokler pa se ni dokon\u010dno uveljavil knji\u017eni izraz strani\u0161\u010de, so bili ponekod v uporabi tudi lokalni izrazi, uporabljani v ozkih krogih uporabnikov. Ve\u010dine izrazov verjetno ne bomo nikoli izvedeli, en, do sedaj nepoznan, pa se je slu\u010dajno pojavil v kon\u010dni izjavi ob poravnavi spora med dvema sosedoma v Ilirski Bistrici.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Miha SERU\u010cNIK<\/span><\/p>\n

PODZEMELJSKA PO\u0160AST<\/span><\/p>\n

Trtna u\u0161 je \u0161kodljivec, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja prizadejal ogromno \u0161kodo vsem vinogradni\u0161kim de\u017eelam po Evropi. Iz Amerike so jo pripeljali vinogradniki sami, ki so posku\u0161ali dobiti sorto odporno na oidij.<\/span><\/p>\n

Trtna u\u0161 je v dvojno monarhijo pri\u0161la s sadikami iz Velike Britanije s \u00bbpomo\u010djo\u00ab strokovnjakov dr\u017eavne sadjarske in vinogradni\u0161ke poskusne postaje iz Klosterneuburga pri Dunaju, ki je bila idealno mesto za raz\u0161irjanje trtne u\u0161i po vinogradni\u0161kih obmo\u010djih Avstro-Ogrske. Kljub strogim ukrepom, ki bi morali prepre\u010diti nadaljnje razna\u0161anje, je \u017eu\u017eelka uspela nekako premagati velike razdalje in se naseliti skoraj v vseh predelih, kjer je rasla vinska trta.<\/span><\/p>\n

Na Slovenskem so trtno u\u0161 prvi\u010d opazili isto\u010dasno v okolici Pirana in na Bizeljskem leta 1880. Po za\u010detnem nezaupanju in oklevanju so se za\u010deli proti tej nadlogi boriti s sajenjem proti trtni u\u0161i odpornih ameri\u0161kih trt, ki naj bi zagotovile nadaljevanje vinogradni\u0161tva na prizadetih obmo\u010djih.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Damir GLOBO\u010cNIK<\/span><\/p>\n

TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA<\/span><\/p>\n

Prispevek govori o tretji porotni razpravi v Ljubljani po ponovni uvedbi porotnih sodi\u0161\u010d. Leta 1870 je \u010dasnik kranjskih liberalnih Nemcev Laibacher Tagblatt (1868-1880) v nekem dopisu o za\u010daranem kr\u010dmarju iz Koro\u0161ke \u017ealil me\u017enarja iz Brezij. Ta je to\u017eil odgovornega urednika Laibacher Tagblatta O. Bamberga. Obravnava je zbudila veliko pozornosti v tedanjih \u010dasnikih (Novice, Slovenski narod, Zgodnja danica in Laibacher Tagblatt), saj je bila del boja med slovensko in nem\u0161ko stranko na Kranjskem. Zastopnik to\u017enika je imel vidno mesto v slovenski stranki, zagovornik obto\u017eenca pa v nem\u0161ki stranki, ki je sledila liberalnim tendencam po zmanj\u0161evanju cerkvenih privilegijev v habsbur\u0161ki monarhiji. Obravnava se je kon\u010dala z oprostilno sodbo.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Martin MOLL<\/span><\/p>\n

KAJ POMENI NACIONALNI BOJ?<\/span><\/p>\n

Primer iz Spodnje \u0160tajerske okoli leta 1900<\/span><\/p>\n

Avtor na primeru ptujskega odvetnika in vnetega slovenskega nacionalista dr. Antona Brumna, ki je od za\u010detka 20. stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne, bojeval privatno vojno s ptujskim \u017eupanom Josefom Ornigom, zastavono\u0161o nem\u0161ke stranke na Ptuju, raziskuje zagrizene in dolgotrajne nacionalne boje na Spodnjem \u0160tajerskem. V teh bojih sta obe strani obilno zlorabljali vsa razpolo\u017eljiva pravna sredstva, s pogosto minornimi in sme\u0161nimi medsebojnimi obto\u017eevanji pa sta preko svojih \u00bbljudi\u00ab v dr\u017eavnem zboru \u00bbobremenjevali\u00ab tudi tedanjo visoko politiko v Avstroogrski.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Tita PORENTA<\/span><\/p>\n

ZGODOVINA SMO LJUDJE<\/span><\/p>\n

Zna\u010dilnosti slovenske biografike<\/span><\/p>\n

Avtorica v prispevku posku\u0161a opredeliti bistvo biografike in povzeti najpomembnej\u0161a dela slovenskih avtorjev, ki so svoja dognanja in prakti\u010dne izku\u0161nje na podro\u010dju etnologije, zgodovinopisja in muzejske aplikacije tudi publicirali. Ugotavlja, da ima slovenska biografika dolgo tradicijo zlasti pri prou\u010devanju znanih in v javnosti delujo\u010dih Slovencev, medtem, ko so znanstveno biografijo z novimi metodolo\u0161kimi prijemi prou\u010devanja \u017eivljenja tako imenovanega \u00bbmalega \u010dloveka\u00ab razne dru\u017eboslovne in humanisti\u010dne vede razvile \u0161ele v zadnjih nekaj desetletjih.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Aleksander \u017dI\u017dEK Alenka KA\u010cI\u010cNIK GABRI\u010c Miha SERU\u010cNIK Damir GLOBO\u010cNIK Martin MOLL Tita PORENTA \u010clanki: POL O\u010cENA\u0160A ZA UMOR \u00bbSERILNIK\u00ab – PREPROST IZRAZ ZA STRANI\u0160\u010cE PODZEMELJSKA PO\u0160AST TAGBLATTOVA OBRITA IN […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":57,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-58","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 12:48:59","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/58","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=58"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/58\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/57"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=58"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=58"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=58"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}