{"id":56,"date":"2013-05-03T11:50:24","date_gmt":"2013-05-03T10:50:24","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-2-2004\/"},"modified":"2017-05-10T09:45:44","modified_gmt":"2017-05-10T07:45:44","slug":"zgodovina-za-vse-2-2004","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2004\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2004"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji <\/p>\n

Filip \u010cU\u010cEK<\/a><\/p>\n

Borut BATAGELJ<\/a><\/p>\n

Ur\u0161ka STRLE<\/a><\/p>\n

Gorazd STARIHA<\/a><\/p>\n

Janez CVIRN<\/a><\/p>\n

Natascha VITTORELLI<\/a><\/p>\n

Tina BAHOVEC<\/a><\/p>\n

Andrej STUDEN<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

VLOGA \u017dENSK PRI OB\u010cINSKIH VOLITVAH V CELJSKI OKOLI\u0160KI OB\u010cINI 1883\/84<\/a><\/p>\n

\u00bbAli naj dame kolesarijo?\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bb\u010cEMU TI \u017dENSKI \u010cASOPISI?\u00ab<\/a><\/p>\n

PIJANI IN ZAPRAVLJIVI<\/a><\/p>\n

\u00bb\u017dUPNIK JE REKEL, DA BI BILO TREBA \u017dENSKE ZAPE\u010cATITI\u00ab<\/a><\/p>\n

“SLOVENKA”<\/a><\/p>\n

\u00bbPOMO\u010cNICA NAJ JE MO\u017dU NE SAMO V DRU\u017dINI, MARVE\u010c TUDI V VE\u010cJEM, NARODNEM \u017dIVLJENJU\u00ab<\/a><\/p>\n

\u00bbNE BO JE NIKDAR VE\u010c NAZAJ\u00ab<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image22\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Filip \u010cU\u010cEK<\/span><\/p>\n

VLOGA \u017dENSK PRI OB\u010cINSKIH VOLITVAH V CELJSKI OKOLI\u0160KI OB\u010cINI 1883\/84<\/span><\/p>\n

Avtor je na podlagi arhivskega in \u010dasopisnega gradiva analiziral volitve ob\u010dinskega odbora ob\u010dine Celje-okolica 1883\/84 in jih sku\u0161al prikazati skozi prizmo \u00bb\u017eenske volilne pravice\u00ab. Ta je bila element manipulacij nem\u0161ke in slovenske stranke, ki sta posku\u0161ali od volilnih upravi\u010denk na razli\u010dne na\u010dine izvabiti volilna pooblastila.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Borut BATAGELJ<\/span><\/p>\n

\u00bbAli naj dame kolesarijo?\u00ab<\/span><\/p>\n

Kolesarke in \u017eensko telo na prehodu iz 19. v 20. stoletje<\/span><\/p>\n

Avtor v prispevku skozi analizo nasprotovanja \u017eenskega kolesarjenja znanega literata Antona A\u0161kerca in odgovorov nanj razkriva ve\u010dplastna razmerja med so\u010dasnim pojavom \u017eenske emancipacije in \u017eenskim kolesarstvom (oziroma \u017eenskimi telesnimi in \u0161portnimi praksami nasploh). \u017densko kolesarstvo kot masovni popularni fenomen na prehodu v 20. stoletje tako odpira zelo zanimive poglede na vlogo \u017eenskega telesa v \u010dasu modernizacije, ko so bile norme o zdravem in lepem podvr\u017eene dru\u017ebenim spremembam.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Ur\u0161ka STRLE<\/span><\/p>\n

\u00bb\u010cEMU TI \u017dENSKI \u010cASOPISI?\u00ab<\/span><\/p>\n

\u017densko vpra\u0161anje in odnos do \u017eenske v slova\u0161kih \u017eenskih \u010dasopisih do razpada Habsbur\u0161ke monarhije.<\/span><\/p>\n

Leta 1898 je iz\u0161el prvi slova\u0161ki \u017eenski \u010dasopis Dennica, ki ga moremo \u0161teti za prvo ve\u010dje samostojno podjetje slova\u0161kih \u017eensk, ki je imelo vseslova\u0161ki karakter. Zaradi represivnega odnosa mad\u017earske oblasti do drugorazredne slova\u0161ke etni\u010dne skupnosti, je \u010dasopis v \u017eensko vpra\u0161anje skril tudi narodnostno vpra\u0161anje. Kompleksnost \u017eenskega vpra\u0161anja je bila v okviru Dennice in tudi nekaj let mlaj\u0161ega \u017eenskega \u010dasopisa \u017divene mo\u010dno omejena. \u010casopisa sta delovala predvsem v namen duhovne in du\u0161evne prebuje \u017eensk, da bi tako lahko uspe\u0161neje delovale v okviru dru\u017eine in s tem za narod. Pisanja o feminizmu in \u017eenski emancipaciji, kot so se dotedaj \u017ee razvila na zahodu, v Dennici in \u017diveni niso bila objavljena; vsebinsko dokaj okle\u0161\u010dena so se tu in tam pojavila \u0161ele v letih pred prvo svetovno vojno.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Gorazd STARIHA<\/span><\/p>\n

PIJANI IN ZAPRAVLJIVI<\/span><\/p>\n

Preklicne zgodbe radovlji\u0161kega sodnega okraja iz zadnjega desetletja Avstro -Ogrske monarhije<\/span><\/p>\n

Institut preklica je bil v obravnavanem obdobju (zadnjih deset let Avstro-Ogrske in za\u010detek nove dr\u017eave) izhod v sili, s katerim so kroni\u010dno pijanim posestnikom lahko odvzeli poslovno sposobnost, da niso mogli zapraviti vsega premo\u017eenja in tako pre\u017eivljanje sebe ter svojcev naprtiti ob\u010dinski blagajni. Pri ugotavljanju te poslovne nesposobnosti pa so na okrajnih sodi\u0161\u010dih nastali zanimivi zapisniki, ki nam ka\u017eejo, kako je na pijan\u010devanje posestnikov (kmetov) gledala tedanja dru\u017eba. Za mo\u0161ke se je smatralo, da lahko pijejo, kot je to pa\u010d v de\u017eeli v navadi in \u010de so se kdaj opili, ni\u010d hudega. Nasprotno pa se je \u017eenskam \u0161tela vsaka opitost in so morale skrbeti za to, da so bile dobre gospodinje, ker so v nasprotnem primeru lahko celo veljale za vzrok, da so se njihovi mo\u017eje zapili.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Janez CVIRN<\/span><\/p>\n

\u00bb\u017dUPNIK JE REKEL, DA BI BILO TREBA \u017dENSKE ZAPE\u010cATITI\u00ab<\/span><\/p>\n

Vpliv prve svetovne vojne na lo\u010ditve zakonov<\/span><\/p>\n

Med prvo svetovno vojno so povsod po Evropi bele\u017eili porast zakonoloma (pre\u0161u\u0161tvo). To dokazuje tudi porast zahtev, s katerimi so prevarani mo\u017eje po vojni na sodi\u0161\u010dih izpodbijali o\u010detovstvo. Toda opazen porast lo\u010ditev (razvez) zakonov v letu 1919 ni bil direktna posledica pre\u0161u\u0161tva \u017eena. Pred celjskim okro\u017enim sodi\u0161\u010dem je leta 1919 vlo\u017eilo to\u017ebo za lo\u010ditev zakona kar 60 zakoncev, kar je bilo skoraj trikrat ve\u010d kot leta 1914. Toda v 27 ohranjenih lo\u010ditvenih spisih je bilo pre\u0161u\u0161tvo \u017eene v \u010dasu mo\u017eeve odsotnosti na fronti le trikrat glavni razlog lo\u010ditve. Med glavnimi lo\u010ditvenimi razlogi so \u2013 kot pred vojno – prevladovali nasilje in ponavljajo\u010de se \u017ealitve ter hudobna zapustitev.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Natascha VITTORELLI<\/span><\/p>\n

“SLOVENKA”<\/span><\/p>\n

O “prvem slovenskem \u017eenskem \u010dasopisu”<\/span><\/p>\n

Na primeru \u017eenskega \u010dasopisa Slovenka zasledujemo, kako je govorjenje o “prvem slovenskem \u017eenskem \u010dasopisu” odpiralo prostor, da lahko spregovorimo o Marici Nadli\u0161ek (1867-1940) kot o “prvi slovenski urednici”, o Elviri Dolinar (1870-1961) kot o “prvi slovenski feministki” ali o Zofki Kveder (1878-1926) kot o “prvi slovenski pisateljici”.<\/span><\/p>\n

Medtem ko stoji “prvi slovenski \u017eenski \u010dasopis” kot posebnost, dose\u017eek in pridobitev v sredi\u0161\u010du spominske politike, spominskih sve\u010danosti in obele\u017eevanja pa ostaja mesto “drugega slovenskega \u017eenskega \u010dasopisa” ne le nezasedeno temve\u010d tudi neustvarjeno. Vsekakor naj bi \u0161tirje \u010dasnikarski projekti, ki so v obdobju med 1919 in 1944\/45 prav tako nosili ime Slovenka sestavili genealogijo, ki je iz “prvega slovenskega \u017eenskega \u010dasopisa” naredila tudi “prvi slovenski \u017eenski \u010dasopis po imenu Slovenka”.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Tina BAHOVEC<\/span><\/p>\n

\u00bbPOMO\u010cNICA NAJ JE MO\u017dU NE SAMO V DRU\u017dINI, MARVE\u010c TUDI V VE\u010cJEM, NARODNEM \u017dIVLJENJU\u00ab<\/span><\/p>\n

Podobe koro\u0161kih Slovenk in Slovencev v medvojnem \u010dasu<\/span><\/p>\n

Prispevek se na primeru slovenske manj\u0161ine na Koro\u0161kem ukvarja z raznolikimi povezavami med spolom in narodom. Konservativne predstave o \u017eenskem in mo\u0161kem spolu in njihovih specifi\u010dnih vlogah so vplivale na ideologijo, politiko, dru\u0161tveno delovanje itd. Patriarhalna dru\u017eina je veljala za “\u017eivljenjsko celico” naroda, Bogu in narodu zvesta \u017eena in mati pa za “du\u0161o” dru\u017eine. Emancipacija \u017eensk potemtakem ne bi ogro\u017eala samo ustaljen dru\u017ebeni red, marve\u010d tudi sam obstoj manj\u0161ine. Zato so se manj\u0161inske organizacije in publikacije \u2013 predvsem Koro\u0161ki Slovenec, osrednje glasilo v letih 1921\u20131941, ki slu\u017ei kot glavni vir prispevka \u2013 prizadevale za ohranitev tradicionalnih odnosov med spoloma.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Andrej STUDEN<\/span><\/p>\n

\u00bbNE BO JE NIKDAR VE\u010c NAZAJ\u00ab<\/span><\/p>\n

Umor pri Celju ali prispevek k temni strani zgodovine mo\u017ea\u017eeljnih \u017eensk<\/span><\/p>\n

Avtor obravnava zverinski roparski umor slu\u017ekinje Ivanke Zakraj\u0161ek v \u010cretu pri Celju jeseni leta 1938. Grozovitega zavratnega morilca Jurija Zabuko\u0161ka so kmalu prijeli. Na sodnem procesu aprila 1939 so ga obsodili na smrt, septembra 1939 pa obesili na dvori\u0161\u010du jetni\u0161nice. Umorjenka se je z morilcem seznanila preko \u017eenitnega oglasa, na katerega se je javilo \u0161e ve\u010d drugih mo\u017ea\u017eeljnih \u017eensk (ve\u010dinoma slu\u017ekinj). Mikrozgodovinska analiza kot \u0161tudija primera osvetljuje \u0161ir\u0161i fenomen. Preko \u017eenitnih oglasov v \u010dasopisju so si sku\u0161ale najti mo\u017ea ter postati samostojne gospodinje mnoge \u017eenske. Zlasti slu\u017ekinje, ki so morale trdo delati, so rade sanjale o princu na belem konju, \u010dakale, da bodo dobile primernega mo\u017ea ter var\u010devale, da bodo \u010dim ve\u010d prihrankov prinesle v zakon. Mo\u017ea\u017eeljne \u017eenske z dovolj velikimi prihranki pa so bile mamljive tudi za kriminalce in nekateri so z raznimi zlo\u010dinskimi metodami iskanja nevest ogoljufali in oropali ali celo umorili marsikatero ni\u010d hudega slute\u010do \u017eensko.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji Filip \u010cU\u010cEK Borut BATAGELJ Ur\u0161ka STRLE Gorazd STARIHA Janez CVIRN Natascha VITTORELLI Tina BAHOVEC Andrej STUDEN \u010clanki: VLOGA \u017dENSK PRI OB\u010cINSKIH VOLITVAH V CELJSKI OKOLI\u0160KI OB\u010cINI 1883\/84 \u00bbAli naj […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":55,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-56","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 14:43:24","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=56"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/56\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/55"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=56"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=56"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=56"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}