{"id":54,"date":"2013-05-03T11:43:41","date_gmt":"2013-05-03T10:43:41","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-1-2004\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:51","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:51","slug":"zgodovina-za-vse-1-2004","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2004\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2004"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji <\/p>\n

Bo\u017eidar Jezernik<\/a><\/p>\n

Damir GLOBO\u010cNIK<\/a><\/p>\n

Janez POLAJNAR<\/a><\/p>\n

Jernej KOSI<\/a><\/p>\n

Marta RENDLA<\/a><\/p>\n

Karin SCHNEIDER<\/a><\/p>\n

Martin PREMK<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

MO\u010c SPOMINA, PREMO\u010c POZABE<\/a><\/p>\n

RI\u010cET IZ \u017dABJEKA<\/a><\/p>\n

KINEMATOGRAF KOT MLINSKI KAMEN<\/a><\/p>\n

\u00bbJEDEL JE PRAV MALO, KAKOR JE BILA NJEGOVA NAVADA. PIL JE VE\u010c.\u00ab<\/a><\/p>\n

KRANJSKO DRU\u0160TVO ZA VARSTVO \u017dIVALI 1902- 1915<\/a><\/p>\n

SMRT IN SAMOPROMOCIJA<\/a><\/p>\n

\u00bbLJUDJE SO SPOZNALI PAL\u010cKA KOT BANDITA, KATERI JE BIL ZMO\u017dEN NAPRAVITI VSEGA\u00ab<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image21\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Bo\u017eidar Jezernik<\/span><\/p>\n

MO\u010c SPOMINA, PREMO\u010c POZABE<\/span><\/p>\n

Zgodovina ljubljanskih ‘nacionalnih spomenikov’<\/span><\/p>\n

Avtor v svojem prispevku raziskuje zgodovino takoimenovanih nacionalnih spomenikov v Ljubljani. Opisuje, kako so postavljali spomenike zaslu\u017enim zgodovinskim osebnostim, kak\u0161na je bila njihova vloga in usoda. Medtem ko so se spomeniki iz 19. stoletja, posve\u010deni slavnim pisateljem in pesnikom, ve\u010dinoma ohranili do dandanes, spomenikom, ki so slavili razli\u010dne vladarje in simbolizirali politi\u010dne sisteme, to ponavadi ni uspelo. Tako naprimer danes v Ljubljani ni niti enega javnega spomenika, ki bi pri\u010dal o zgodovinski povezavi Slovenije z Avstrijo ali Jugoslavijo.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Damir GLOBO\u010cNIK<\/span><\/p>\n

RI\u010cET IZ \u017dABJEKA<\/span><\/p>\n

Prispevek prina\u0161a nekaj gradiva o zaplembah prvega slovenskega satiri\u010dnega lista Brencelj (1869 -1875, 1877-1886) in porotnih obravnavah njegovega urednika Jakoba Ale\u0161ovca (1842-1901). Ale\u0161ovec je bil konec leta 1871 obsojen na dvomese\u010dno zaporno kazen v ljubljanskem preiskovalnem zaporu \u017dabjek. V spomin na zaporno kazen je leta 1873 izdal knji\u017eico Ri\u010det iz \u017dabjeka. Dr\u017eavne pravdnike, policijskega cenzorja in razne zaplembe Brenclja je Ale\u0161ovec ve\u010dkrat komentiral s satiri\u010dnimi besedili in karikaturami.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Janez POLAJNAR<\/span><\/p>\n

KINEMATOGRAF KOT MLINSKI KAMEN<\/span><\/p>\n

V razpravi avtor raziskuje dogajanja ob kinematografskih predvajanjih t.i. pikantnih filmov na Slovenskem na prehodu v 20. stoletje. Prvi del je posve\u010den prvim predvajanjem tak\u0161nih posnetkov ob koncu 19. stoletja, ki jih je v tem prostoru predvajal lastnik potujo\u010dega kina Johann Bl\u00e4ser, drugi del pa \u010dasu tik pred in med prvo svetovno vojno, ko so kinematografi postali \u017ee stalni. V tem \u010dasu je namre\u010d ve\u010djo pozornost pikantnim filmskim predstavam namenil tudi ljubljanski \u0161kof Anton Bonaventura Jegli\u010d. Delo temelji na \u010dasopisju in zapu\u0161\u010dini \u0161kofa Antona Bonaveture Jegli\u010da, ki jo hranijo v Nad\u0161kofijskem arhivu Ljubljana, ter na njegovem dnevniku, ki ga v prepisu hranijo v Arhivu Slovenije.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Jernej KOSI<\/span><\/p>\n

\u00bbJEDEL JE PRAV MALO, KAKOR JE BILA NJEGOVA NAVADA. PIL JE VE\u010c.\u00ab<\/span><\/p>\n

Ivan Cankar, slovenski bohem – prispevek k zgodovini bohemstva na Slovenskem<\/span><\/p>\n

V prispevku je predstavljena po mnenju avtorja vse preve\u010d zamol\u010dana vsakdanjost \u017eivljenja Ivana Cankarja, enega najpomembnej\u0161ih slovenskih pisateljev. Avtor na za\u010detku postavi trditev, da je bil Cankar bohem, saj so ga kot takega ozna\u010devali sodobniki, pa tudi sam je svoje \u017eivljenje na Dunaju primerjal z \u017eivljenjem \u00bbpari\u017ekih bohemov\u00ab. Ker je bilo bohemstvo kot na\u010din bivanja vseevropska zna\u010dilnost druge polovice 19. in za\u010detka 20. stoletja, podaja avtor v prvem delu splo\u0161no sliko tega fenomena, v katero potem v drugem delu poskusi umestiti Cankarja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Marta RENDLA<\/span><\/p>\n

KRANJSKO DRU\u0160TVO ZA VARSTVO \u017dIVALI 1902- 1915<\/span><\/p>\n

\u010clovek je bil v vseh obdobjih svoje zgodovine tesno povezan z \u017eivalmi. \u017de od nekdaj je bila \u017eival predmet na\u0161ih materialnih potreb po hrani, obleki; odkar jo je \u010dlovek udoma\u010dil pa jo je tudi uporabljal za delo, transport, zdravilstvo in zabavo. Z razvojem \u010dlove\u0161tva in kulture se je spreminjal tudi odnos do \u017eivali.<\/span><\/p>\n

Agitacija za bolj\u0161e \u017eivljenske pogoje \u017eivali se je najprej pojavila in se tudi najmo\u010dneje odra\u017eala v Angliji. Ideje o potrebnosti za\u0161\u010dite \u017eivali so dosegle tudi slovensko ozemlje. Julija 1845 je pri\u010delo z delovanjem Gori\u0161ko dru\u0161tvo proti mu\u010denju \u017eivali, ki je bilo tudi prvo tako dru\u0161tvo v Avstrijski monarhiji. Ideje dru\u0161tva je podpirala tudi Kranjska kmetijska dru\u017eba. Tudi bontoni s konca 19. stol. in za\u010detka 20. stol., ki so dajali napotke za lepo vedenje, odra\u017eajo splo\u0161en dvig moralnih standardov, saj so vklju\u010devali tudi napotke za ravnanje z \u017eivalmi. Tovrstna prizadevanja pa je \u0161e nadgradilo leta 1902 ustanovljeno Kranjsko dru\u0161tvo za varstvo \u017eivali, ki se je kot \u017ee samo ime pove, borilo tudi za varstvo \u017eivali in ne zgolj proti mu\u010denju \u017eivali.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Karin SCHNEIDER<\/span><\/p>\n

SMRT IN SAMOPROMOCIJA<\/span><\/p>\n

Pokopali\u0161\u010de kot sredstvo me\u0161\u010danskega reprezentiranja v \u010dasu kulturnega boja na primeru Dornbirna<\/span><\/p>\n

Z gradnjo reprezentativnih spomenikov z odgovarjajo\u010dimi sporo\u010dili je bilo pokopali\u0161\u010de za srednji sloj prostor za razkazovanje bogastva, vpliva in okusa. V Dornbirnu je predstavljala osnovo za to po\u010detje ureditev takoimenovanega \u00bbcamposanta\u00ab – pravokotnega pokopali\u0161\u010da, obdanega z arkadami. Prav tako pomembna pa je bila odlo\u010ditev ob\u010dinskega sveta, da proda grobna mesta pod arkadami bogatim me\u0161\u010danom, ki so tam zgradili dru\u017einske grobnice.<\/span><\/p>\n

Kulturni boj pa se ni ustavil pred vrati pokopali\u0161\u010da, temve\u010d je politiko prinesel tudi na posve\u010deno obmo\u010dje. \u010ceprav je ve\u010dinsko liberalen ob\u010dinski svet sku\u0161al s predstavniki cerkve najti kompromis glede pokopali\u0161kih pravil, so konzervativni listi ta poskus sodelovanja ostro napadali.<\/span><\/p>\n

Dornbirnski pokopali\u0161\u010di sta ve\u010d kot le skupini grobov. V resnici sta razen prostora za pokope tudi simbol \u010dastihlepnega srednjega razreda, ki je na tem kraju ve\u010dnega spomina ustvaril reprezentativne spomenike, kot tudi simbol spora med sekularizirano dr\u017eavo z liberalno vlado in katoli\u0161ko cerkvijo, ki je vedno bolj izgubljala politi\u010dni in dru\u017ebeni pomen.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Martin PREMK<\/span><\/p>\n

\u00bbLJUDJE SO SPOZNALI PAL\u010cKA KOT BANDITA, KATERI JE BIL ZMO\u017dEN NAPRAVITI VSEGA\u00ab<\/span><\/p>\n

Nekaj dokumentov o Ivanu Laubi\u010du – Pal\u010dku, zadnjem povojnem ‘banditu’<\/span><\/p>\n

Avtor je na podlagi arhivskega gradiva opisal usodo Ivana Laubi\u010da – Pal\u010dka. V povojnem \u010dasu so po Sloveniji kro\u017eile teroristi\u010dne skupine, ki so se borile proti novi oblasti. Vodilni \u010dlan tak\u0161ne skupine, ki je delovala v okolici Celja, je bil tudi biv\u0161i partizan Ivan Laubi\u010d – Pal\u010dek. S skupino je za\u010del napadati in ropati leta 1947, istega leta je bila skupina tudi razbita. Ivan Laubi\u010d – Pal\u010dek se je pred oblastjo skrival do leta 1950, ko je ustanovil novo skupino, bil ujet in obsojen na smrt.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji Bo\u017eidar Jezernik Damir GLOBO\u010cNIK Janez POLAJNAR Jernej KOSI Marta RENDLA Karin SCHNEIDER Martin PREMK \u010clanki: MO\u010c SPOMINA, PREMO\u010c POZABE RI\u010cET IZ \u017dABJEKA KINEMATOGRAF KOT MLINSKI KAMEN \u00bbJEDEL JE PRAV […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":53,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-54","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 12:50:14","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/54","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=54"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/54\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/53"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=54"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=54"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=54"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}