{"id":52,"date":"2013-05-03T11:26:44","date_gmt":"2013-05-03T10:26:44","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-2-2003\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:51","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:51","slug":"zgodovina-za-vse-2-2003","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2003\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2003"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Katja STERGAR<\/a><\/p>\n

Marjana KOS<\/a><\/p>\n

Jurij \u0160ILC<\/a><\/p>\n

Marija PO\u010cIVAV\u0160EK<\/a><\/p>\n

Martin PREMK<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

SABLJANJE V ELIZABETINSKI ANGLIJI<\/a><\/p>\n

NI VSE SREBRO, KAR SE SVETI<\/a><\/p>\n

KAJ NI TAK, KAKOR DA JE U\u0160EL HUDI\u010cU IZ TORBE?!<\/a><\/p>\n

VI MAMCA, PO \u010cEM PA KROMPIR DASTE?<\/a><\/p>\n

\u00bbKMALO NE BO VE\u010c PO\u0160TENEGA KONJA ALI GOVEDA VE\u010c PRI NAS\u00ab<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image20\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Katja STERGAR<\/span><\/p>\n

SABLJANJE V ELIZABETINSKI ANGLIJI<\/span><\/p>\n

Oro\u017eja v obliki me\u010da so poznana \u017ee iz bronaste in \u017eelezne dobe, prisotna so bila v starem Egiptu, anti\u010dni Gr\u010diji in anti\u010dnem Rimu. Me\u010d je oro\u017eje, ki simbolizira vojno, pravico, voja\u0161ke ve\u0161\u010dine in \u010dast. V 16. stoletju, ko je me\u010d izgubil svojo funkcijo v voja\u0161kem spopadu je pri\u0161lo tudi do prvih pravih razlik med vadbo in bojem ali tekmovanjem. Konec 15. stoletja so se v Nem\u010diji za\u010dele razvijati sablja\u0161ke nevoja\u0161ke zdru\u017ebe kot Marxbr\u00fcder in Federfechten, ki so vodile sablja\u0161ke \u0161ole in predstavitvene turnirje. Zlasti v Italiji so se v tem \u010dasu \u017ee uveljavila osnovna na\u010dela, ki so kasneje postala podlaga za moderno evropsko sabljanje. Evropski vojaki, vitezi in celo me\u0161\u010dani so vadili samoobrambo s kombinacijami kraj\u0161ega in dalj\u0161ega oro\u017eja, z u\u010dinkovitimi elementi ruvanja, boksanja, metanja in brcanja.Elizabetinska doba je prinesla veliko revolucijo v oro\u017eju, razlikovanje med voja\u0161kimi dvoboji ter sablja\u0161ko umetnostjo je postalo vedno bolj o\u010ditno, enak je ostal le \u0161e cilj \u2013 zadeti in ob tem ne biti zadet, kar je \u0161e dandanes osnovno na\u010delo tudi \u0161portnega sabljanja. Elizabetinska Anglija je bila raj za sablja\u0161ke navdu\u0161ence, dovolj je bilo \u0161ol razli\u010dnih mojstrov, na voljo je bila mno\u017eica raznolikega oro\u017eja, poleg tega pa skoraj ni bilo verjetno, da bi lahko zmanjkalo nasprotnikov, ki so to postali po lastnih \u017eeljah ali zaradi okoli\u0161\u010din, ki so jih v dvoboj prisilile.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

\n

<\/a>Marjana KOS<\/span><\/p>\n

NI VSE SREBRO, KAR SE SVETI<\/span><\/p>\n

Ljubljanski zlatarski ceh se uvr\u0161\u010da med najmanj\u0161e v tem mestu. Nastal je vsaj leta 1660, od takrat so njegova prva poznana pravila. Pred tem \u010dasom je znanih komaj nekaj tu delujo\u010dih zlatarjev, prvi se omenja leta 1301.<\/span><\/p>\n

Konec 18. stoletja je bila zlatarska obrt \u017ee nekaj \u010dasa v te\u017ekem polo\u017eaju. V pehanju za pre\u017eivetjem in vi\u0161jo \u017eivljenjsko ravnijo so ljubljanski obrtniki, tu imam v mislih predvsem zlatarje, sku\u0161ali marsikatero dolo\u010dilo pravil tolma\u010diti sebi v prid, a se ni vedno obneslo. \u010ceprav so v tem \u010dasu v Ljubljani delovali le \u0161tirje mojstri, ka\u017ee, da niso \u017eiveli v zgledni slogi. Bili so si tovari\u0161i, a tudi neusmiljeni tekmeci.<\/span><\/p>\n

V za\u010detku leta 1800 je vladala v zlatarskem cehu nedopustna samovolja. Sestanki ceha so potekali brez navzo\u010dnosti komisarja, izvedelo pa se je tudi, da je vajenec vdove Franziske L\u00f6schl (lo\u010dene Hoffer) vsaj pol leta delal samostojno, brez vsakega nadzora, in bil ravno tako brez vednosti komisarja tudi odpu\u0161\u010den, \u0161u\u0161ljalo pa se je tudi, da zlatarji goljufajo pri ozna\u010devanju srebrnih izdelkov.<\/span><\/p>\n

V \u017eelji po pre\u017eivetju so obrtniki posegali po vseh mogo\u010dih sredstvih, prav so jim pri\u0161li tudi dvajset in ve\u010d let stari grehi tovari\u0161ev. V tako majhni cehovski zdru\u017ebi, kot je bila ljubljanska zlatarska (srebrarska), je bilo najbr\u017e te\u017eko karkoli skriti, prav tako pa je malo\u0161tevilnost omogo\u010dala ve\u010djo povezanost in na\u010din “roka roko umije”.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

\n

<\/a>Jurij \u0160ILC<\/span><\/p>\n

KAJ NI TAK, KAKOR DA JE U\u0160EL HUDI\u010cU IZ TORBE?!<\/span><\/p>\n

Zmage in porazi priorja Favsta Gradi\u0161ka, \u010dudodelnega zdravnika na Kranjskem<\/span><\/p>\n

V za\u010detku 19. stoletja je bil na Kranjskem zelo vpliven duhovni vodja homeopatov prior reda usmiljenih bratov Favst (Matej) Gradi\u0161ek, ki je bil od leta 1807 tudi upravnik ljubljanske de\u017eelne civilne bolni\u0161nice. Ko so Francozi 1811. razpustili red usmiljenih bratov, se je Gradi\u0161ek preselil v \u0160martno pod \u0160marno goro, kjer je nadaljeval z delom v svoji homeopatski ordinaciji do smrti leta 1837. V pri\u010dujo\u010dem prispevku opisujemo nenavadno \u017eivljenjsko pot tega samosvojega \u00bb\u010dudodelnega\u00ab zdravnika, rojenega 1. septembra 1776 v Gameljnah pri Ljubljani.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

\n

<\/a>Marija PO\u010cIVAV\u0160EK<\/span><\/p>\n

VI MAMCA, PO \u010cEM PA KROMPIR DASTE?<\/span><\/p>\n

Ljubljanska tr\u017enica v Hribarjevi dobi<\/span><\/p>\n

Avtorica na osnovi arhivskih virov predstavi ljubljansko tr\u017enico v \u010dasu 1900\u20131910. V \u010dasu \u017eupanovanja Ivana Hribarja so tr\u017eni prostor preselili na mesto, na katerem je prej stal licej. V ta \u010das segajo tudi za\u010detki razmi\u0161ljanj o gradnji pokrite tr\u017enice, za katero so tedaj celo \u017ee izdelali na\u010drte. Leta 1908 so sprejeli nov tr\u017eni red, ker je bil stari \u017ee precej zastarel. V razpravi sta predstavljena tudi sistem in vloga tr\u017enega nadzorstva, kar je z delovanjem trga nelo\u010dljivo povezano. V nadaljevanju zvemo ve\u010d o \u017eivilih, ki jih je v tistem \u010dasu ponujal ljubljanski trg, nazadnje pa avtorica osvetli tudi problem draginje, ki se je za\u010dela kazati v tistem \u010dasu in je prizadela predvsem ni\u017eje in delavske sloje.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

\n

<\/a>Martin PREMK<\/span><\/p>\n

\u00bbKMALO NE BO VE\u010c PO\u0160TENEGA KONJA ALI GOVEDA VE\u010c PRI NAS\u00ab<\/span><\/p>\n

Nekaj podatkov o tihotapstvu \u010dez Javornike med vojnama<\/span><\/p>\n

Avtor je na osnovi arhivskega in \u010dasopisnega gradiva, literature ter ustnih virov orisal tihotapstvo iz Lo\u0161ke doline \u010dez Javornike v \u010dasu med prvo in drugo svetovno vojno. V uvodu je prikazal nastanek \u00bbrapalske meje\u00ab in spremembe, ki jih je nova meja s svojo infrastrukturo prinesla v Lo\u0161ko dolino. Orisan je tudi polo\u017eaj Lo\u0161ke doline med vojnama, posebno pa vpliv gospodarstva na \u017eivljenje ljudi. Nato je na podlagi treh ustnih pri\u010devanj in ostalih virov opisan potek tihotapstva. Najve\u010d se je tihotapilo konje, pa tudi ostalo \u017eivino, meso in tobak. S tihotapstvom so slu\u017eili prakti\u010dno vsi doma\u010dini, ki so bili sposobni oziroma so si upali \u010dez mejo. Tihotapilo se je ves \u010das, od \u00bbdemarkacijske linije\u00ab ob koncu prve svetovne vojne do za\u010detka druge. Trgovino s pretihotapljenimi konji so vodili lokalni trgovci, ki so doma\u010dim fantom pla\u010devali, da so konje dostavili \u010dez mejo. Fantje so za dostavo konja \u010dez mejo prejeli znesek, ki je bil skoraj enak mese\u010dni pla\u010di delavca na \u017eagi.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Katja STERGAR Marjana KOS Jurij \u0160ILC Marija PO\u010cIVAV\u0160EK Martin PREMK \u010clanki: SABLJANJE V ELIZABETINSKI ANGLIJI NI VSE SREBRO, KAR SE SVETI KAJ NI TAK, KAKOR DA JE U\u0160EL HUDI\u010cU […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":51,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-52","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 12:48:52","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=52"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/52\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/51"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=52"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=52"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=52"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}