{"id":50,"date":"2013-05-03T11:21:54","date_gmt":"2013-05-03T10:21:54","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-1-2003\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:51","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:51","slug":"zgodovina-za-vse-1-2003","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2003\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2003"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Filip \u010cu\u010dek<\/a><\/p>\n

Dragica \u010ce\u010d<\/a><\/p>\n

Damir Globo\u010dnik<\/a><\/p>\n

Tone Kregar<\/a><\/p>\n

Ludwig Steindorff<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

SLOVENCI, SLOVAKI IN BOSANSKO – HERCEGOVSKE PERIPETIJE V LETIH 1875-1878<\/a><\/p>\n

KAKO SE JE SKAVT PETER U\u010cIL \u017dIVLJENJA<\/a><\/p>\n

BALKANSKA VOJNA V KARIKATURAH IN PESMIH<\/a><\/p>\n

LJUBEZEN IN REVOLUCIJA<\/a><\/p>\n

PLASTI SPOMINA<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image19\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Filip \u010cu\u010dek<\/span><\/p>\n

SLOVENCI, SLOVAKI IN BOSANSKO-HERCEGOVSKE PERIPETIJE V LETIH 1875-1878<\/span><\/p>\n

V pri\u010dujo\u010dem prispevku se avtor loteva bosansko-hercegovske vstaje in kasnej\u0161e avstro-ogrske okupacije v o\u010deh slovenskih in slova\u0161kih javnih ob\u010dil. Od slovenskih \u010dasopisov se posve\u010da liberalnemu Slovenskemu narodu, v manj\u0161i meri \u0161e klerikalnemu Slovencu, s slova\u0161ke strani pa obravnava N\u00e1rodnie noviny kot resen, politi\u010dno obarvan, \u010dasopis. \u010clanke, ki jih je avtor zbral za \u010das od konca julija 1875 do srede oktobra 1878 v omenjenem \u010dasopisju, sku\u0161a povezati v smiselno celoto in ugotoviti njihovo stali\u0161\u010de do omenjene problematike.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dragica \u010ce\u010d<\/span><\/p>\n

KAKO SE JE SKAVT PETER U\u010cIL \u017dIVLJENJA<\/span><\/p>\n

Skavte so na Slovenskem pred 1. svetovno vojno odkrili pedago\u0161ki delavci. Ker so v novi Jugoslaviji iskali skavti svoj prostor med dru\u0161tvi, ki jih bo podpirala dr\u017eava, je odlo\u010ditev za samostojno jugoslovansko skavtsko organizacijo padla \u0161ele leta 1921 in nato so se zbrali prvi skavti tudi v Sloveniji. V Celju jih je zbral ruski skavt, v Ljubljani pa so se srednje\u0161olci kar sami zna\u0161li in \u0161ele potem iskali svoje voditelje. Gibanje je postalo znano po svoji obse\u017eni propagandi in svoji pomo\u010di pri raznih velikih prireditvah. \u010ceprav je bilo odprto vsem mladim, je ve\u010dina \u010dlanov prihajala iz dobro stoje\u010dih me\u0161\u010danskih krogov. Skavtstvo gibanje so me\u0161\u010dani umestili med \u0161portna gibanja, me\u0161\u010danski bontoni in drugi pisci pa so ga toplo priporo\u010dili me\u0161\u010danski star\u0161em.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Damir Globo\u010dnik<\/span><\/p>\n

BALKANSKA VOJNA V KARIKATURAH IN PESMIH<\/span><\/p>\n

Slovenska javnost je v letih 1912-1914 z velikim zanimanjem spremljala vojne dogodke na Balkanu. O prvi in drugi balkanski vojni ter o ustanovitvi samostojne Albanije so ob\u0161irno pisali vsi tedanji slovenski \u010dasniki in revije. Radikalni dnevnik Dan (1912-1914) je edini na Slovenskem, podobno kot drugi evropski satiri\u010dni listi in \u010dasniki, objavil tudi vrsto karikatur, posve\u010denih vojni na Balkanu. Karikature z balkansko tematiko predstavljajo velik dele\u017e vseh karikatur v Dnevu. Karikature in satiri\u010dne pesmice je uredni\u0161tvo Dneva aprila 1913 izdalo tudi v posebno bro\u0161uri “Balkanska vojna v karikaturah in pesmih”, veliko pozornost dogodkom v Albaniji je leta 1914 posvetilo tudi v satiri\u010dni prilogi Dneva z naslovom Bode\u010da ne\u017ea. Karikature v Dnevu in Bode\u010di ne\u017ei so risali Maksim Gaspari, Franc\u010d Podrekar, Janko Omahen, Vladimir G\u00e4rtner, Lojze Dolinar idr.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Tone Kregar<\/span><\/p>\n

LJUBEZEN IN REVOLUCIJA<\/span><\/p>\n

Pisma Slavka \u0160landra Dani Ro\u010dnikovi<\/span><\/p>\n

Zgodovina slovenskega delavskega in revolucionarnega gibanja v 1. polovici 20. stoletja omenja Slavka \u0160landra kot enega njegovih najpomembnej\u0161ih in najmarkantnej\u0161ih osebnosti. Zaradi svojega politi\u010dnega delovanja je bil ta sposobni, izobra\u017eeni in predani revolucionar \u017ee v letih pred 2. svetovno vojno pogosto preganjan in zaprt, ob okupaciji pa ga najdemo med prvimi organizatorji protifa\u0161isti\u010dnega odpora. \u0160lander je tudi ena prvih \u017ertev nacisti\u010dnega terorja, saj so ga po aretaciji in mu\u010denju, 24. 8. 1941 v Mariboru ustrelili kot talca.<\/span><\/p>\n

Manj znano je njegovo zasebno \u017eivljenje, zato v pri\u010dujo\u010dem prispevku prvi\u010d objavljamo njegova pisma, ki jih je med letoma 1932 in 1940 pisal svoji zaro\u010denki Dani Ro\u010dnikovi. Ravno pisma, mnoga napisana tudi v zaporu, namre\u010d na najpreprostej\u0161i in najpristnej\u0161i na\u010din odkrivajo ve\u010dplastnost in \u0161irino \u0160landrove osebnosti.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Ludwig Steindorff<\/span><\/p>\n

PLASTI SPOMINA<\/span><\/p>\n

H klasifikaciji pomnikov na Hrva\u0161kem<\/span><\/p>\n

V odnosu do dedi\u0161\u010dine \u010dasa socializma sre\u010damo na Hrva\u0161kem vse mo\u017ene variante ravnanja s pomniki \u2013 od uni\u010devanja ali pozabljanja preko preinterpretacije do prevzema v nespremenjeni obliki. Pomniki, ki so nastali ali so jih postavili po letu 1990 se nana\u0161ajo predvsem na pridobitev neodvisnosti in na vojno med letoma 1991 in 1995. Zlasti opazno je pogosto povezovanje sakralnega in nacionalnega.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Filip \u010cu\u010dek Dragica \u010ce\u010d Damir Globo\u010dnik Tone Kregar Ludwig Steindorff \u010clanki: SLOVENCI, SLOVAKI IN BOSANSKO – HERCEGOVSKE PERIPETIJE V LETIH 1875-1878 KAKO SE JE SKAVT PETER U\u010cIL \u017dIVLJENJA BALKANSKA […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":49,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-50","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 12:50:29","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=50"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/50\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/49"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=50"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=50"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=50"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}