{"id":48,"date":"2013-05-03T11:16:15","date_gmt":"2013-05-03T10:16:15","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-2-2002\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:51","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:51","slug":"zgodovina-za-vse-2-2002","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2002\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2002"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Sla\u0111ana HVALEC<\/a><\/p>\n

Andrej PAN\u010cUR<\/a><\/p>\n

Dragan MATI\u0106<\/a><\/p>\n

Nata\u0161a STARI\u010c<\/a><\/p>\n

Janez POLAJNAR<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

Po sledeh zgodovinskega Dracule, romunskega kneza Vlada \u0162epe\u015fa<\/a><\/p>\n

Boj obrtnikov proti konkuren\u010dnemu prisilnemu delu<\/a><\/p>\n

Takta pa ta \u010dlovek gotovo ni imel<\/a><\/p>\n

\u00bbZaslu\u017eijo res u\u010diteljice toliko kakor u\u010ditelji?\u00ab<\/a><\/p>\n

Jegli\u010deva skrb za narod in njegovo nravnost<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image18\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Sla\u0111ana HVALEC<\/span><\/p>\n

Po sledeh zgodovinskega Dracule, romunskega kneza Vlada \u0162epe\u015fa<\/span><\/p>\n

Vlad Dracula z vzdevkom \u0162epe\u015f (Cepe\u0161) je v treh razli\u010dnih obdobjih (1448, 1456-1462 in 1476) sedel na prestolu Vla\u0161ke, ene izmed treh romunskih de\u017eel. V nem\u0161kih, tur\u0161kih, bizantinskih in slovanskih (ruskih) dokumentih je bil opisovan kot izredno okruten vladar. Poleg slavnih bojev s Turki, je bil najbolj znan po koli\u010dini krvi, ki jo je prelil. Med njegovimi \u017ertvami niso bili samo Turki, temve\u010d tudi doma\u010di Romuni, Nemci, Mad\u017eari in Romi, njegovo najljub\u0161e orodje mu\u010denja in usmrtitve pa je bil kol. Zaradi tega so ga Turki poimenovali Kaziklu-beg, knez, ki nabija na kol.<\/span><\/p>\n

Ime in oseba Vlada \u0162epe\u015fa je \u017ee za \u010dasa njegovega \u017eivljenja postala zastrta s tan\u010dico mitov in legend. Medtem ko nam bizantinski in ruski dokumenti poro\u010dajo o pogumnem bojevniku proti tur\u0161kim nevernikom ter modrem in pravi\u010dnem vladarju, nem\u0161ki letaki pripovedujejo o: \u00bbpo\u0161astnem in krvolo\u010dnem knezu imenovanem Dracula, ki je po\u010denjal tak\u0161na nekr\u0161\u010danska dela kot so ubijanje ljudi z nabijanjem na kol, rezanjem na ko\u0161\u010dke, kuhanjem \u017eivih mater in otrok ter silil ljudi v ljudo\u017eerstvo.\u00ab<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Andrej PAN\u010cUR<\/span><\/p>\n

Boj obrtnikov proti konkuren\u010dnemu prisilnemu delu<\/span><\/p>\n

V drugi polovici 19. stoletja je obrt pod udarci industrializacije do\u017eivljala globoke spremembe. Za razliko od drugih obrtnikov na Slovenskem pa so se ljubljanski obrtniki prito\u017eevali predvsem nad konkuren\u010dnim obrtni\u0161kim delom, ki so ga morali opravljati zaporniki iz prisilne delavnice in kaznilnice. Vendar je v tem \u010dasu prav prisilno delo veljalo za poglavitno prevzgojno sredstvo razli\u010dne “delomrzne” marginalne skupine. To temeljno nasprotje med gospodarskimi interesi obrtnikov in interesom javnosti za prevzgojo je bilo mogo\u010de re\u0161iti samo z omejitvijo prisilnega dela na tiste gospodarske panoge, ki niso neposredno konkurirale obrtnikom.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dragan MATI\u0106<\/span><\/p>\n

Takta pa ta \u010dlovek gotovo ni imel<\/span><\/p>\n

Preganjanje ustavovernih uradnikov na Kranjskem<\/span><\/p>\n

Avtor predstavlja primer, ki je bil sam po sebi trivialen, pritegnil pa je veliko pozornost, saj je postal predmet strastnih razprav v parlamentu in besnih \u010dasopisnih polemik. Dr\u017eavni poslanec Tomaszczuk je spomladi 1886 v dunajskem parlamentu, poleg drugih obto\u017eb, ki naj bi dokazovale kako vlada (posebej pa de\u017eelni predsednik Winkler) zatira kranjske Nemce, predstavil Winklerjev odlok. S tem odlokom so se po Tomaszczukovi oceni uvedle inkvizicijske metode, saj se je sililo ustavoverne uradnike k izra\u017eanju osebnih stali\u0161\u010d v zvezi z vladno politiko, tj. pisnim odgovorom na precizna zastavljena vpra\u0161anja. Slovenska stran je zavra\u010dala obto\u017ebe in dokazovala, da je \u0161lo zgolj za tri uradnike, ki so obdr\u017eali slu\u017ebe ter s tem izpra\u0161evanjem dobili zgolj namig, da se brzdajo in javno ne proklamirajo protivladnih stali\u0161\u010d. Hkrati so Slovenci razkrivali ne\u010dednosti prej\u0161nje nem\u0161ko -liberalne vlade, ki je brez pravega povoda kazensko preme\u0161\u010dala slovenske uradnike v najbolj zakotne dele monarhije.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Nata\u0161a STARI\u010c<\/span><\/p>\n

\u00bbZaslu\u017eijo res u\u010diteljice toliko kakor u\u010ditelji?\u00ab<\/span><\/p>\n

Z dr\u017eavnim osnovno\u0161olskim zakonom (14. 5. 1869) so postale u\u010diteljice formalno enakopravne u\u010diteljem, \u010deprav so v praksi dobivale ni\u017eje pla\u010de. U\u010diteljice na Koro\u0161kem ter na Gori\u0161kem in Gradi\u0161\u010danskem so prejemale 80% pla\u010de od leta 1870, na \u0160tajerskem so 80% pla\u010de uzakonili 1. januarja 1872, na Kranjskem pa konec leta 1872. \u0160tajerski de\u017eelni zbor je sprejel sklep o izena\u010denju pla\u010d u\u010diteljev in u\u010diteljic konec leta 1873, leta 1875 pa se je podobo odlo\u010dil tudi kranjski de\u017eelni zbor. \u00bbArgumenti\u00ab, s katerimi so nastopali nasprotniki izena\u010denja pla\u010d, se v teku desetletij niso spremenili. Ko je leta 1897 Slovensko u\u010diteljsko dru\u0161tvo v posebni spomenici predlagalo, naj u\u010diteljice prejemajo ni\u017eje pla\u010de od u\u010diteljev, so se slovenske u\u010diteljice organizirale v dru\u0161tvo in se z njegovo pomo\u010djo borile za svoje pravice.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Janez POLAJNAR<\/span><\/p>\n

Jegli\u010deva skrb za narod in njegovo nravnost<\/span><\/p>\n

V razpravi avtor raziskuje dejanje ljubljanskega \u0161kofa Antona Bonaventure Jegli\u010da, ki je \u017ee v prvem letu svojega \u0161kofovanja v skrbi za narod in njegovo nravnost odkupil ve\u010dino Cankarjeve pesni\u0161ke zbirke Erotike in jo za\u017egal. Avtor opi\u0161e odmeve na dejanje v dru\u017ebi konec 19. stoletja in posku\u0161a razjasniti vzgibe, ki so \u0161kofa privedli do odlo\u010ditve za tak\u0161no drasti\u010dno potezo. Delo je temeljilo na arhivskih virih. To sta Jegli\u010dev dnevnik, ki ga v prepisu hranijo v Arhivu Slovenije in fond Antona Bonaventure Jegli\u010da, ki ga hranijo v Nad\u0161kofijskem arhivu v Ljubljani.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Sla\u0111ana HVALEC Andrej PAN\u010cUR Dragan MATI\u0106 Nata\u0161a STARI\u010c Janez POLAJNAR \u010clanki: Po sledeh zgodovinskega Dracule, romunskega kneza Vlada \u0162epe\u015fa Boj obrtnikov proti konkuren\u010dnemu prisilnemu delu Takta pa ta \u010dlovek […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":47,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-48","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 14:30:08","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=48"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/48\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/47"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=48"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=48"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=48"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}