{"id":46,"date":"2013-05-03T10:16:14","date_gmt":"2013-05-03T09:16:14","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-1-2002\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:51","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:51","slug":"zgodovina-za-vse-1-2002","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2002\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2002"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Nata\u0161a Strli\u010d<\/a><\/p>\n

Andrej Studen<\/a><\/p>\n

Katja Jerman<\/a><\/p>\n

Marko Zajc<\/a><\/p>\n

Mateja Re\u017eek<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki <\/p>\n

\u017dIVLJENJE LJUBLJANSKIH SIROT V DRUGI POLOVICI 18. STOLETJA<\/a><\/p>\n

“HUDI\u010cI! LE NAGLEJTE SE ME, DA BOSTE VSAJ SITI.”<\/a><\/p>\n

PROMENADA V LJUBLJANI<\/a><\/p>\n

ODMEVI NA PROTISRBSKE DEMONSTRACIJE 1902 V ZAGREBU V SLOVENSKEM \u010cASOPISJU<\/a><\/p>\n

NEODVISNOST SODSTVA NA PREIZKU\u0160NJI<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image17\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Nata\u0161a Strli\u010d<\/span><\/p>\n

\u017dIVLJENJE LJUBLJANSKIH SIROT V DRUGI POLOVICI 18. STOLETJA<\/span><\/p>\n

Prispevek razkriva, kako je bilo poskrbljeno za ljubljanske sirote v drugi polovici 18. stoletja. Kljub precej\u0161nji finan\u010dni podpori dobrotnikov in dr\u017eave, ljubljanska siroti\u0161nica ni imela svojega poslopja. Od ustanovitve l. 1763, je delovala v Cesarskem \u0161pitalu na Vodnikovem trgu, l. 1773 pa je bila preseljena v Me\u0161\u010danski \u0161pital na \u0160pitalski ulici. Na podlagi virov ugotavlja kak\u0161en je bil siroti\u0161ni\u010dni vsakdan; kaj so otroci jedli, kako je bilo poskrbljeno za njihovo duhovno izobrazbo, kak\u0161na je bila njihova obleka, kako je bilo poskrbljeno za \u010disto\u010do ter kdo je skrbel za njihovo zdravje.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Andrej Studen<\/span><\/p>\n

“HUDI\u010cI! LE NAGLEJTE SE ME, DA BOSTE VSAJ SITI.”<\/span><\/p>\n

O zlo\u010dinu in justifikaciji cigana Simona Helda v Novem mestu<\/span><\/p>\n

Avtor obravnava proces proti morilcu Simonu Heldu v letih 1899-1900. Helda so zaradi okrutnega umora obsodili na smrt z obe\u0161enjem ter ga justificirali 3. marca 1900. Usmrtitev je bila prava senzacija. Primer zlo\u010dinca Helda pa nosi \u0161e eno dimenzijo. Krivda nevarnega in krvolo\u010dnega hudodelca je bila zaznamovana tudi s pripadnostjo ciganskemu ljudstvu, ki so mu v tem \u010dasu zaradi njegove neprilagojenosti ustaljenemu na\u010dinu \u017eivljenja in nespo\u0161tovanju dru\u017ebenih norm in pravil, pripisovali vse najslab\u0161e. Izrazita nenaklonjenost do nadle\u017enih ciganov je bila stalna spremljevalka Heldovega zlo\u010dina in kazni. Justifikacija pa naj bi slu\u017eila celo kot eksempel ciganski drhali, ki je “z ropom in krajo ustrahovala ubogega kmeta”, da naj si nikar ne drzne stopiti po njegovih krivih potih.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Katja Jerman<\/span><\/p>\n

PROMENADA V LJUBLJANI<\/span><\/p>\n

Promenada je bila navada, ki se je v \u010dasu po francoski revoluciji vedno bolj selila izven zasebnih vrtov na ulice in tudi \u017ee v prve javne parke in drevorede. Urbanisti\u010dne preureditve mest predvsem v 19. stoletju so upo\u0161tevale tudi to navado in tako so \u0161tevilna mesta pridobila prostore, namenjene sprehajanju – eno izmed takih mest je bila tudi Ljubljana. Sprehajanje je \u017ee od samega za\u010detka za obiskovalce nedeljske ali pa vsakodnevne promenade imelo predvsem dru\u017eabni zna\u010daj. Promenada je po drugi svetovni vojni ostala le \u0161e v pripovedovanju, v obujenih spominih in na \u0161tevilnih promenadnih fotografijah.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Marko Zajc<\/span><\/p>\n

ODMEVI NA PROTISRBSKE DEMONSTRACIJE 1902 V ZAGREBU V SLOVENSKEM \u010cASOPISJU<\/span><\/p>\n

Avgusta 1902 je osrednji medij srbske skupnosti na Hrva\u0161kem Srbobran brez distance objavil \u010dlanek Nikole Stojanovi\u0107a o Srbih in Hrvatih v katerem je zanikal Hrva\u0161ko nacionalnost. \u010clanek je povzro\u010dil trodnevne protisrbske demonstracije v Zagrebu, ki so se sprevrgle v nasilno uni\u010devanje srbskih trgovin in lokalov. Slovensko \u010dasopisje je dogodke obse\u017eno komentiralo, vendar je pri tem pokazalo, da hrva\u0161ke razmere slabo ali sploh ne pozna. Medtem ko je liberalni Slovenski narod krivil za spopade \u00bbmed brati iste krvi\u00ab vero, je klerikalni Slovenec izpostavil katoli\u0161ko vero kot du\u0161o slovanstva, socialdemokratski Rde\u010di prapor je ostal zvest krilatici: \u00bbproletarci vseh de\u017eel, zdru\u017eite se\u00ab, Slovenski \u010dasopisi na Gori\u0161kem, Tr\u017ea\u0161kem in \u0160tajerskem pa so zgolj pozivali k enotnosti ju\u017enoslovanskih narodov.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Mateja Re\u017eek<\/span><\/p>\n

NEODVISNOST SODSTVA NA PREIZKU\u0160NJI<\/span><\/p>\n

Pravosodje in sistem politi\u010dne kazenske represije v Jugoslaviji (1948-1959)<\/span><\/p>\n

Na pragu petdesetih let je vodstvo KPJ opustilo togo posnemanje sovjetskega modela socializma. Val sprememb je zajel tudi pravosodje in kazensko pravo, ki sta se otresla stalinisti\u010dnega dogmatizma, vendar je bila pot do resni\u010dne neodvisnosti sodstva in spo\u0161tovanja zakonitosti \u0161e dolga. Demokratizaciji je namre\u010d na poti stalo na\u010delo enotnosti oblasti, \u0161e bolj pa politi\u010dni monopol komunisti\u010dne partije, ki se je poistovetila z dr\u017eavo.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Nata\u0161a Strli\u010d Andrej Studen Katja Jerman Marko Zajc Mateja Re\u017eek \u010clanki \u017dIVLJENJE LJUBLJANSKIH SIROT V DRUGI POLOVICI 18. STOLETJA “HUDI\u010cI! LE NAGLEJTE SE ME, DA BOSTE VSAJ SITI.” PROMENADA […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":45,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-46","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 12:48:53","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=46"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/46\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/45"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=46"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=46"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=46"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}