{"id":44,"date":"2013-05-03T10:12:08","date_gmt":"2013-05-03T09:12:08","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-2-2001\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:51","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:51","slug":"zgodovina-za-vse-2-2001","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2001\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2001"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Rolanda GERMADNIK FUGGER<\/a><\/p>\n

Primo\u017e KO\u010cAR<\/a><\/p>\n

Toma\u017e PAVLIN<\/a><\/p>\n

Matija MEDVE\u0160EK<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

“Moja edina \u017eelja je, da bi od\u0161la.”<\/a><\/p>\n

S poti v de\u017eelo mlinov in tulipanov leta 1792<\/a><\/p>\n

“V\u010deraj bi bil lahko tudi Napoleon ponosen na svojo Ilirijo”<\/a><\/p>\n

Vpliv gradnje bohinjske \u017eeleznice na \u017eivljenje v dolini reke So\u010de<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image16\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Rolanda GERMADNIK FUGGER<\/span><\/p>\n

“Moja edina \u017eelja je, da bi od\u0161la.”<\/span><\/p>\n

Osnovni vir za prispevek so trije dnevniki, ki jih je pisala Barbara \u0160irca (?1823-1888) v letih 1849 – 1851. Barbara je bila \u017eena malega trgovca Ernesta \u0160irca iz \u017dalca. Avtorica prispevka s pomo\u010djo dnevnih zapiskov odslikava medsebojne odnose v \u0160ir\u010devi dru\u017eini in \u017ealski tr\u0161ki skupnosti sredi 19. stoletja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Primo\u017e KO\u010cAR<\/span><\/p>\n

S poti v de\u017eelo mlinov in tulipanov leta 1792<\/span><\/p>\n

Pri\u010dujo\u010di \u010dlanek govori o popotovanju Sigismunda von Hohenwarta v Holandijo in nazaj. Avtor sku\u0161a najprej pokazati smisel potovanja, ki obstaja od kar \u010dlovek je. \u010clovek je neprestano na poti od doma spet nazaj domov. Bistvene stvari na poti so smisel\/cilj, sredstva\/odgovornost, volja\/mo\u010d ter previdnost. Osrednji del \u010dlanka govori o razvoju potovanja od razsvetljenstva dalje. Skozi prizmo popotni\u0161kih zapiskov konkretne zgodovinske osebnosti nato poka\u017ee na duh \u010dasa, ki je preveval Evropo novega \u010dasa. \u010casa, ki traja \u0161e danes.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Toma\u017e PAVLIN<\/span><\/p>\n

“V\u010deraj bi bil lahko tudi Napoleon ponosen na svojo Ilirijo”<\/span><\/p>\n

ali ekskurz o “\u017eogometu” oziroma “nogometu” v Ljubljani pred prvo svetovno vojno<\/span><\/p>\n

Pojav “footballa” ali nogometa v Ljubljani v zgodovini \u0161porta na Slovenskem ni ostal nezabele\u017een, ni pa bil tudi temeljito raziskan, predvsem ne glavni mejniki in dejavniki. Zato se pri\u010dujo\u010da razprava osredoto\u010da na pojav nogometa med slovenskimi dijaki in med ljubljanskim me\u0161\u010danstvom . Ravno ustanovitev nogometnega kluba, kot instituta civilne dru\u017ebe, je bila temeljnega pomena za razvoj in uveljavitev te moderne \u0161portne panoge.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Matija MEDVE\u0160EK<\/span><\/p>\n

Vpliv gradnje bohinjske \u017eeleznice na \u017eivljenje v dolini reke So\u010de<\/span><\/p>\n

Od sprejema zakona o gradnji druge \u017eelezni\u0161ke povezave Dunaj \u2013Trst (1. junija 1901) pa vse do otvoritve bohinjske proge od Jesenic do Trsta (19. julija 1906) je minilo dobrih pet let. V tem \u010dasu je na omenjenem odseku delalo dobrih 14 tiso\u010d delavcev. Poleg doma\u010dinov \u0161tevilni Italijani, pa Hrvati, Makedonci, \u010crnogorci in delavci iz drugih avstrijskih de\u017eel. Doma\u010de prebivalstvo, ki je dotlej \u017eivelo v odmaknjenih dolinah, je naenkrat postalo sti\u010di\u0161\u010de raznih kultur, hkrati pa se je moralo preko no\u010di “navaditi” na \u0161tevilne spremembe.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Rolanda GERMADNIK FUGGER Primo\u017e KO\u010cAR Toma\u017e PAVLIN Matija MEDVE\u0160EK \u010clanki: “Moja edina \u017eelja je, da bi od\u0161la.” S poti v de\u017eelo mlinov in tulipanov leta 1792 “V\u010deraj bi bil […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":43,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-44","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 14:28:36","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/44","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=44"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/44\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/43"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=44"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=44"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=44"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}