{"id":42,"date":"2013-05-03T08:39:50","date_gmt":"2013-05-03T07:39:50","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-1-2001\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:51","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:51","slug":"zgodovina-za-vse-1-2001","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2001\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2001"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Darja KEREC<\/a><\/p>\n

Boris GOLEC<\/a><\/p>\n

Dragica \u010cE\u010c<\/a><\/p>\n

Jure GA\u0160PARI\u010c<\/a><\/p>\n

Dolores KORES<\/a><\/p>\n

Davorin JERMAN<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

SZ\u00c9CSIJEVI GOSPOSTVI GRAD IN S\u00d3BOTA V \u010cASU TUR\u0160KIH VPADOV IN VERSKIH SPOPADOV<\/a><\/p>\n

O SLOVENSKEM RU\u0160ENJU BEOGRADA IN LAMENTACIJAH ZARADI NEPLA\u010cILA<\/a><\/p>\n

ZAKAJ JE POSTOJNA HOTELA POSTATI MESTO?<\/a><\/p>\n

KNEZ EULENBURG NA LJUBLJANSKEM DVORU<\/a><\/p>\n

KRATKA KRILCA, ALKOHOL & CHARLESTON<\/a><\/p>\n

SLOVENSKI TISK O ALBANCIH V \u010cASU BALKANSKIH VOJN<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image15\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Darja KEREC<\/span><\/p>\n

SZ\u00c9CSIJEVI GOSPOSTVI GRAD IN S\u00d3BOTA V \u010cASU TUR\u0160KIH VPADOV IN VERSKIH SPOPADOV<\/span><\/p>\n

Konec 16. stoletja so Turki prenehali z vpadi na Kranjsko in \u0160tajersko. Druga\u010de je bilo s skrajnim severovzhodnim delom slovenskega etni\u010dnega ozemlja \u2013 Prekmurjem. To ozemlje je bilo od srede 16. stoletja v \u017eari\u0161\u010du politi\u010dnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih sprememb. Po bitki pri Moha\u010du (1526) je najprej sledila sprememba v upravi zemlji\u0161kih gospostev (Murska Sobota in Gornja Lendava), od konca stoletja pa je \u017ee velik del Prekmurja moral pla\u010devati tur\u0161ki davek. Ob tem so se zaradi vere (spor med katoliki, luteranci in kalvinci) pojavile \u0161e razprtije med podlo\u017eniki in posameznimi zemlji\u0161kimi gospodi (Sz\u00e9csiji, Batty\u00e1nyji in Sz\u00e1p\u00e1ryji).<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Boris GOLEC<\/span><\/p>\n

O SLOVENSKEM RU\u0160ENJU BEOGRADA IN LAMENTACIJAH ZARADI NEPLA\u010cILA<\/span><\/p>\n

\u00bbDe nam jeno na\u0161em tovar\u0161am … vse bo\u017eje svetnike na na\u0161 posledne \u010das pomagajte.\u00ab<\/span><\/p>\n

Prispevek opisuje neznano epizodo iz leta 1739, ko sta ve\u010dji skupini slovenskih zidarjev in tesarjev ter rudarjev iz Idrije sodelovali pri avstrijskem podiranju beograjske trdnjave, po izgubljeni vojni prepu\u0161\u010dene Osmanski dr\u017eavi. Avtor dogajanje mestoma na satiri\u010den na\u010din povezuje z beograjsko -slovenskimi izku\u0161njami 20. stoletja, zlasti glede na to, da so se slovenski \u00bbru\u0161itelji\u00ab iz 18. stoletja obrisali pod nosom za del pla\u010dila. Nad krivico so potarnali v jezikovno in ortografsko zanimivi slovensko pisani prisegi iz leta 1744, v kateri se med drugim pojavlja tudi pozneje, v \u010dasu druge – komunisti\u010dne Jugoslavije, toliko uporabljani izraz \u00bbtovari\u0161i\u00ab.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dragica \u010cE\u010c<\/span><\/p>\n

ZAKAJ JE POSTOJNA HOTELA POSTATI MESTO?<\/span><\/p>\n

Postojna je bila 3. maja 1909 povzdignjena v mesto s diplomo, ki kot prva mestne pravice delila v sloven\u0161\u010dini. Mesto seveda ne obstaja brez ljudi, ki se \u010dutijo me\u0161\u010dani in ki so pripravljeni za urejanje \u017eivljenja v nekem urbanem sredi\u0161\u010du \u017ertvovati svoj \u010das, delo in denar, ki nastaja kot prese\u017eek njihovega uspe\u0161nega poslovanja. Ob zgodbah, ki jih pi\u0161e razsvetljenska domislica imenovana \u010dasopisje, se slika posnemanje naprednih kulturnih in miselnih vzorcev, ki se nehote tepejo s tradicionalnimi iz \u010dasov, ko so bili tu vgnezdeni \u0161e furmani in gozdarji. V\u010dasih je bil prav stik s pri\u0161leki koristen, da se je nekaj premaknilo na bolj\u0161e pri tistem, ki je Postojni najve\u010d pomenilo – pri jami.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Jure GA\u0160PARI\u010c<\/span><\/p>\n

KNEZ EULENBURG NA LJUBLJANSKEM DVORU<\/span><\/p>\n

Afera nesojenega ljubljanskega \u017eupana Antona Peska<\/span><\/p>\n

Na ljubljanskih ob\u010dinskih volitvah 26. aprila 1921 sta se za mandate v ob\u010dinskem svetu potegovali tudi dve stranki liberalne politi\u010dne usmeritve – Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) in Narodna socialisti\u010dna stranka (NSS), ki sta za glasove volivcev bili oster medsebojni boj. Tar\u010da napadov jedeesovega \u010dasnika Jutro je bil vidnej\u0161i \u010dlan NSS Anton Pesek. Navkljub Jutrovim o\u010ditkom je ob podpori skoraj vseh politi\u010dnih strank bil izvoljen za \u017eupana, vendar ga nato beograjski notranji minister ni hotel predlo\u017eiti v potrditev kralju; kot razlog je navedel, da je izvoljeni \u017eupan Pesek homoseksualec. Slednji je na to obto\u017ebo ostro reagiral in se trudil svojo prav dokazati v sodnem procesu, ki pa ga je izgubil. Po porazu se je umaknil iz politi\u010dnega in javnega \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Dolores KORES<\/span><\/p>\n

KRATKA KRILCA, ALKOHOL & CHARLESTON<\/span><\/p>\n

Po prvi svetovni vojni so tudi v na\u0161e de\u017eele pri\u0161li novi plesi iz Amerike, ki jih je predvsem mladina navdu\u0161eno sprejela. Predvojnemu tangu so se pridru\u017eili \u0161e drugi posko\u010dni plesi, med katerimi je kraljeval charleston. To je tudi obdobje, ko je val\u010dek dosegel svoj tretji razcvet. Tudi ti plesi niso pobegnili strogim o\u010desom moralistov, ki so imeli vedno kaj povedati. \u010ce predmet kritike ni bil ples, pa so kritizirali vse ostale dejavnosti, ki so spremljale plesne prireditve, npr. modna obla\u010dila, nepogre\u0161ljiv spremljevalec pa je bil alkohol. A duh \u010dasa je \u0161el naprej in vse ve\u010d se je plesalo in u\u017eivalo na norih zabavah pozno v no\u010d.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Davorin JERMAN<\/span><\/p>\n

SLOVENSKI TISK O ALBANCIH V \u010cASU BALKANSKIH VOJN<\/span><\/p>\n

V \u010dasu balkanskih vojn so se slovenski politi\u010dni \u010dasniki nekoliko bolj razpisali o Albancih. Osnovni vir informacij so bila dela srbskega etnologa Jovana Cviji\u0107a, ki je trdil, da so Albanci skozi stoletja z zlo\u010dini etni\u010dno o\u010distili srednjo in severno Albanijo ter Kosovo od Srbov in se naselili na njihovih ognji\u0161\u010dih. Razen socialdemokratskega lista Zarja je ve\u010dina slovenskih politi\u010dnih \u010dasnikov prevzela srbske predsodke do Albancev in jih \u0161e nadgradila. Tako je slovenski tisk Albance prikazoval kot zahrbtne divjake, ki da \u017eivijo od ropanja in klanja Srbov, kot skupek primitivnih, med seboj sovra\u017enih plemen, ki nikakor niso sposobni samostojnega \u017eivljenja.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Darja KEREC Boris GOLEC Dragica \u010cE\u010c Jure GA\u0160PARI\u010c Dolores KORES Davorin JERMAN \u010clanki: SZ\u00c9CSIJEVI GOSPOSTVI GRAD IN S\u00d3BOTA V \u010cASU TUR\u0160KIH VPADOV IN VERSKIH SPOPADOV O SLOVENSKEM RU\u0160ENJU BEOGRADA […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":41,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-42","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 14:59:08","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/42\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/41"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=42"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=42"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}