{"id":40,"date":"2013-05-03T08:32:23","date_gmt":"2013-05-03T07:32:23","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-2-2000\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:51","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:51","slug":"zgodovina-za-vse-2-2000","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-2000\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/2000"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Janez CVIRN<\/a><\/p>\n

Igor GRDINA<\/a><\/p>\n

Damir GLOBO\u010cNIK<\/a><\/p>\n

Bojan HIMMELREICH<\/a><\/p>\n

Borut BATAGELJ<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

Alfred Nobel in njegova velika po\u017eiralka denarja<\/a><\/p>\n

Nekaj misli o Koro\u0161ki kot slovenski boli<\/a><\/p>\n

“\u010cujte Slovenci! \u010cujte Slovani! Nad Balkanom se dani.”<\/a><\/p>\n

Preskrbljenost Celja z \u017eivili v kriznih \u010dasih<\/a><\/p>\n

Olimpizem v za\u010detku leta 1980<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image14\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Janez CVIRN<\/span><\/p>\n

Alfred Nobel in njegova velika po\u017eiralka denarja<\/span><\/p>\n

Sofia Hess, \u017eenska, ki je opazno zaznamovala \u017eivljenje slovitega izumitelja Alfreda Nobela (1833 -1896), je v sedemdesetih letih 19. stoletja nekaj \u010dasa \u00a7ivela v Celju. Od leta 1876, ko jo je spoznal v Badnu pri Dunaju, do svoje smrti leta 1896, je Nobel Sofio izdatno finan\u010dno podpiral in ji v oporoki zapustil tudi letno rento v vi\u00e7ini 6.000 gld. S Sofio je Nobel ve\u010dkrat obiskal Celje, kjer je \u017eivela njena sestra Amalija. Njen mo\u017e, Albert Brunner, ravnatelj dr\u017eavne Cinkarne, je Nobela pisno obve\u0161\u010dal o razli\u010dnih tehni\u010dnih novostih in ugodnih mo\u017enostih za investiranje. Na njegovo pobudo je Nobel v Celju nameraval kupiti celo Fehleisnovo tovarno haloksilina.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Igor GRDINA<\/span><\/p>\n

Nekaj misli o Koro\u0161ki kot slovenski boli<\/span><\/p>\n

V slovenskem zgodovinopisju in nasploh v javnem prostoru se je \u017ee ob koncu 19. stoletja uveljavila slika “tu\u017enega Korotana”: Slovenci na Koro\u0161kem, ki \u017eivijo pod velikim nem\u0161konacionalnim pritiskom, zaslu\u017eijo \u0161e posebno skrb rojakov. Kljub tak\u0161nemu imaginariju pa se je v prelomnih \u010dasih ob razpadu habsbur\u0161ke monarhije, v letih 1918-1920, ve\u010dina Slovencev zadovoljila z mo\u010dno mnenjsko in majhno stvarno pomo\u010djo koro\u0161kim Slovencem. Ti so tudi pozneje ostali sami s svojimi problemi in brez u\u010dinkovite pomo\u010di rojakov v jugoslovanski kraljevini (1918-1941) in komunisti\u010dni Jugoslaviji (1945-1991).<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Damir GLOBO\u010cNIK<\/span><\/p>\n

“\u010cujte Slovenci! \u010cujte Slovani! Nad Balkanom se dani.”<\/span><\/p>\n

Poleg \u010dasnikov Novic (1843-1902), Slovenca (1873-1945), Slovenskega naroda (1868-1943) idr. je slovenske bralce o vstaji v Bosni in Hercegovini v letih 1875-1878, rusko-tur\u0161ki vojni iz let 1877-1878 in Berlinskem kongresu iz leta 1878 obve\u0161\u010dal tudi satiri\u010dni list Brencelj (1868-1875, 1877 -1886), ki ga je urejal pisatelj, dramatik, publicist in \u010dasnikar Jakob Ale\u0161ovec (1842-1901). Karikature v Brenclju, ki jih je risal \u0161tudent bogoslovja Franc (Franei\u0161ek) Zorec (1854-1930), predstavljajo redke slovenske likovne odmeve na dogodke na Balkanu, med katerimi velja omeniti ilustracije Jurija \u0160ubica (1855-1890), ki so nastale na temo epsko-lirskih pesmi iz cikla Raja Josipa Stritarja (1836-1923).<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Bojan HIMMELREICH<\/span><\/p>\n

Preskrbljenost Celja z \u017eivili v kriznih \u010dasih<\/span><\/p>\n

Mikro\u0161tudija razmer v \u010dasu po prvi in pred drugo svetovno vojno<\/span><\/p>\n

\u010clanek na podlagi arhivskih in \u010dasopisnih virov ugotavlja stanje preskrbe s prehrano v Celju v \u010dasu od konca prve svetovne vojne do leta 1923 in od za\u010detka druge svetovne vojne v Evropi do napada na Jugoslavijo aprila 1941. V prvem je prisotna normalizacija stanja po \u010dasu vojne, v kateri je sodelovala dr\u017eava; v drugem obdobju so motnje v preskrbi posledica vojne, ki se odvija drugod. V prvem so bili prebivalci z odmikanjem \u010dasa pri\u010de izbolj\u0161evanju stanja preskrbe, v drugem je bilo obratno. V skladu s stanjem virov so prikazane rajonizacija in oblika racioniranja preskrbe s prehrano ter telesa, s katerimi so dr\u017eavna ali lokalna oblast ter zainteresirana javnost sku\u0161ali vplivati na stanje na trgu.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Borut BATAGELJ<\/span><\/p>\n

Olimpizem v za\u010detku leta 1980<\/span><\/p>\n

Od iger z bojkoti do direktnega spopada med supersilama<\/span><\/p>\n

Avtor se osredoto\u010da na olimpijsko dogajanje v za\u010detku leta 1980. Takrat lahko skozi \u010dasopisje opa\u017eamo dvojni boj med obema supersilama hladne vojne. Prvi boj je Carterjev poziv k bojkotu poletnih olimpijskih iger v Moskvi, zaradi sovjetske intervencije v Afganistanu, ki se je tudi udejanil . Drugi pa so \u0161portni boji na zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu, kjer je najve\u010d pozornosti pritegnil hokejski dvoboj za zlato med SZ in ZDA. Navkljub poizkusom zlorabe dvoboja je obra\u010dun vseeno izpadel v \u0161portnem duhu. Ugotovimo lahko, da je politika v \u010dasu hladne vojne zlorabljala \u0161port in olimpizem. V “olimpijski hladni vojni” kot v vsaki vojni ni bilo zmagovalca, bil je le pora\u017eenec – \u0161port.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Janez CVIRN Igor GRDINA Damir GLOBO\u010cNIK Bojan HIMMELREICH Borut BATAGELJ \u010clanki: Alfred Nobel in njegova velika po\u017eiralka denarja Nekaj misli o Koro\u0161ki kot slovenski boli “\u010cujte Slovenci! \u010cujte Slovani! […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":39,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-40","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 14:59:15","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=40"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/40\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=40"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=40"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=40"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}