{"id":38,"date":"2013-05-03T08:25:58","date_gmt":"2013-05-03T07:25:58","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/03\/zgodovina-za-vse-1-2000\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:51","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:51","slug":"zgodovina-za-vse-1-2000","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-1-2000\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 1\/2000"},"content":{"rendered":"<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td style=\"width: 150px; text-align: left;\" valign=\"top\">Avtorji: <\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#cec\">Dragica \u010cE\u010c<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#golec\">Boris GOLEC<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#stariha\">Gorazd STARIHA<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#baraga\">Irena BARAGA, Kristijan JER\u0160IN TOMASSINI<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#coh\">Mateja \u010cOH<\/a><\/p>\n<\/td>\n<td style=\"width: 400px; text-align: left;\" valign=\"top\">\u010clanki: <\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#cec\">Pruski kralj Friderik II. Veliki in njegovi vrabci<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#golec\">&#8220;Le tega je ur\u017eoh Jo\u017eef cesar ta, bog dej, da bi biu skorej en drugi&#8230;&#8221;<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#stariha\">Trije tolovaji<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#baraga\">Bitka pri Visu 1866<\/a><\/p>\n<p><a href=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/?p=3#coh\">&#8220;V imenu slovenskega naroda: KRIVI!&#8221;<\/a><\/p>\n<\/td>\n<td style=\"text-align: justify;\" valign=\"top\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\" size-full wp-image-37\" src=\"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image13.jpg\" alt=\"Image13\" width=\"228\" height=\"317\" srcset=\"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image13.jpg 228w, https:\/\/zdc.si\/en\/wp-content\/uploads\/2013\/05\/Image13-216x300.jpg 216w\" sizes=\"auto, (max-width: 228px) 100vw, 228px\" \/><\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"cec\"><\/a>Dragica \u010cE\u010c<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Pruski kralj Friderik II. Veliki in njegovi vrabci<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">O zgodovini varstva \u017eivali<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">V 19. stoletju je tudi na slovensko ozemlje pljusknil val me\u0161\u010danskih idej o varstvu \u017eivali, ki so se razvijale v nem\u0161ko govore\u010dih podro\u010djih. Gibanje se je, tudi zaradi podpore dr\u017eave, pri na\u0161ih me\u0161\u010danih in med moralnimi u\u010ditelji hitro prijelo in leta 1845 je bilo v Gorici ustanovljeno prvo dru\u0161tvo. Odraz te za\u010detne navdu\u0161enosti je J. Bleiweisova &#8220;Miloser\u010dnost do \u017eivali&#8221;. Prva dru\u0161tva so skrbno bedela nad izvajanjem &#8220;\u017eivalskih&#8221; zakonov. Posebne pozornosti so bile dele\u017ene doma\u010de \u017eivali, najbolj pri srcu pa so bile &#8220;gospodarstvu koristne&#8221; ptice. Te so morale tudi ob najhuj\u0161i zimi brez suknje okoli skakati.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"golec\"><\/a>Boris GOLEC<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">&#8220;Le tega je ur\u017eoh Jo\u017eef cesar ta, bog dej, da bi biu skorej en drugi&#8230;&#8221;<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">(Ne)znano slovensko pesni\u0161tvo od smrti Marije Terezije do dunajskega kongresa med panegirikom in dru\u017ebeno-politi\u010dno kritiko<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">V prispevku je predstavljenih \u0161est pesni\u0161kih besedil, napisanih v slovenskem jeziku v \u010dasu od smrti Marije Terezije (1780) do prvega Napoleonovega padca (1814). Gre za oblikovno in kvalitativno raznolike anonimne verzifikacije, ki zajemajo razmeroma \u0161irok spekter od vladarskega panegirika do ostre kritike dru\u017ebe ter vladarjeve politike in osebe. Pesnitve so delo &#8220;konservativnega&#8221; dela duhov\u0161\u010dine in deloma morda neduhovnikov, zaradi svoje za objavo ve\u010dinoma neprimerne vsebine pa so se \u0161tiri od njih \u0161irile zgolj v rokopisih. Doslej sta bili od teh objavljeni le dve, pri \u010demer je ena od njiju pamflet zoper razsvetljenstvo in janzenizem, v katerem se prvi\u010d omenja slovenski izraz &#8220;razsvetljen&#8221;.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"stariha\"><\/a>Gorazd STARIHA<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Trije tolovaji<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Tri zgodbe o ljudeh, ki so kradli pa so jih prijeli, o sojenju ter o pravnem redu<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Trije policijski in sodni zapisniki iz druge polovice 18. st. in iz prve polovice 19. st. nam predstavijo del \u017eivljenja dninarjev, bera\u010dev in tatov. Poleg tega pa nam pri\u010dajo o pravnem redu, ki je vedno bolj ukinjal samovoljo posameznih gosposk, kot tudi samovoljo dr\u017eavnih uradnikov.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"baraga\"><\/a>Irena BARAGA, Kristijan JER\u0160IN TOMASSINI<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">Bitka pri Visu 1866<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Odmevi v slovenskem \u010dasopisju<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">S pomo\u010djo \u010dlankov v dnevnem \u010dasopisju sva \u017eelela predstaviti odmeve v javnosti, ki so se pojavili v razli\u010dnih \u010dasnikih po bitki pri Visu leta 1866, pri tem sva se osredoto\u010dila predvsem na slovensko dnevno \u010dasopisje. Najve\u010d sva si pomagala z Laibacher Zeitung, Celov\u0161kim Slovencem in Ilirskim Primorjanom, ter \u010dlanki v reviji Dom in Svet. Posebno pozornost sva namenila pregledu dogajanja med samo bitko, ter odmevom na poraz v italijanski javnosti in epilogu sodnega procesa proti Persanu v Firencah. V zaklju\u010dku sva se ustavila \u0161e ob Marde\u0161i\u010devi analizi vzrokov za poraz Italijanov, s \u010dimer sva zaokro\u017eila pregled Vi\u0161ke bitke in njenih odmevov v dnevnem \u010dasopisju.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\"><a name=\"coh\"><\/a>Mateja \u010cOH<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 12pt;\">&#8220;V imenu slovenskega naroda: KRIVI!&#8221;<\/span><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"font-size: 10pt;\">Avtorica v razpravi obravnava delovanje sodi\u0161\u010da narodne \u010dasti v Mariboru poleti leta 1945. Na procesih so obsodili okrog 2000 Slovencev, ki so med drugo svetovno vojno iz razli\u010dnih vzrokov sodelovali z okupatorjem.<\/span><\/p>\n<hr \/>\n<p style=\"text-align: justify;\">&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Avtorji: Dragica \u010cE\u010c Boris GOLEC Gorazd STARIHA Irena BARAGA, Kristijan JER\u0160IN TOMASSINI Mateja \u010cOH \u010clanki: Pruski kralj Friderik II. Veliki in njegovi vrabci &#8220;Le tega je ur\u017eoh Jo\u017eef cesar ta, [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":37,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-38","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-2000-2010"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 14:29:07","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=38"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/37"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=38"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=38"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}