{"id":35,"date":"2013-05-02T18:31:15","date_gmt":"2013-05-02T17:31:15","guid":{"rendered":"http:\/\/1125.gvs.arnes.si\/zdcwp\/index.php\/2013\/05\/02\/zgodovina-za-vse-2-1999\/"},"modified":"2017-03-23T09:04:51","modified_gmt":"2017-03-23T08:04:51","slug":"zgodovina-za-vse-2-1999","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdc.si\/en\/zgodovina-za-vse-2-1999\/","title":{"rendered":"Zgodovina za vse 2\/1999"},"content":{"rendered":"\n\n\n
Avtorji: <\/p>\n

Igor GRDINA<\/a><\/p>\n

Janez CVIRN<\/a><\/p>\n

Andrej PAN\u010cUR<\/a><\/p>\n

Damir GLOBO\u010cNIK<\/a><\/p>\n

Nata\u0161a STARI\u010c, Sebastjan HRIBAR<\/a><\/p>\n

Primo\u017e KURET<\/a><\/p>\n

Toma\u017e PAVLIN<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\u010clanki: <\/p>\n

Pre\u0161eren pred Pre\u0161ernom<\/a><\/p>\n

Najbolj \u017ealosten je ostudni lokalpatriotizem<\/a><\/p>\n

Obrtna svoboda na zato\u017eni klopi<\/a><\/p>\n

Simplicissimus na slovenski na\u010din<\/a><\/p>\n

Dvobojna afera Tacoli-Ledochowski<\/a><\/p>\n

Delavska pevska dru\u0161tva v 2. pol. 19. in v za\u010detku 20. stol. na Slovenskem<\/a><\/p>\n

“Pri nas je ta panoga sporta \u0161e docela neznana”<\/a><\/p>\n<\/td>\n

\"Image12\"<\/span><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n
\n

<\/a>Igor GRDINA<\/span><\/p>\n

Pre\u0161eren pred Pre\u0161ernom<\/span><\/p>\n

Literarna veda je doslej poudarjala samo izjemnost pesni\u0161kega opusa Franceta Pre\u0161erna (1800 -1849) v razmerju do del slovenskih pesnikov s konca 18. in za\u010detka 19. st. Vendar nadrobnej\u0161i pregled poka\u017ee, da obstaja mo\u017enost Pre\u0161ernovih navezav na verzifikacije Urbana Jarnika (1784 -1844), Pre\u0161ernov miselni svet, za katerega je zna\u010dilen romanti\u010dni razkol med naturo in kulturo, pa je upesnjen \u017ee pri \u0160tefanu Modrinjaku (1774-1827).<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Janez CVIRN<\/span><\/p>\n

Najbolj \u017ealosten je ostudni lokalpatriotizem<\/span><\/p>\n

(ali zgodba o nesre\u010dnem \u0160tajercu)<\/span><\/p>\n

Filolog in prvi slovenski doktor indologoije dr. Karel Glaser (1845-1913), ki je v letih 1880-1901 slu\u017eboval kot gimnazijski profesor v Trstu, se – kljub naporom – v slovenski tr\u017ea\u0161ki me\u0161\u010danski dru\u017ebi nikakor ni mogel uveljaviti. Eden izmed razlogov zato je ti\u010dal v mo\u010dnem “lokalpatriotizmu” tr\u017ea\u0161kih Slovencev, ki so v Glaserju, po rodu iz Ho\u010d pri Mariboru, videli pritepenca<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Andrej PAN\u010cUR<\/span><\/p>\n

Obrtna svoboda na zato\u017eni klopi<\/span><\/p>\n

Konservativni nazori o obrtni\u0161tvu v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem<\/span><\/p>\n

Po razglasitvi obrtne svobode leta 1859 se je med obrtniki hitro pojavilo nezadovoljstvo nad novimi razmerami. S tem je postajal boj proti liberalni obrtni svobodi eden temeljnih kamnov takratnih konservativnih nazorov. Kljub temu, da je bila dejanskost pogosto milej\u0161a od prikazanih kriznih razmer v obrtni\u0161tvu, so ljudje ve\u010dinoma verjeli v nujni propad obrtni\u0161tva v razmerah obrtne svobode. Konservativci so z reformami na vsak na\u010din hoteli prepre\u010diti tak\u0161en tok dogodkov, pri \u010demer so hoteli vzpostaviti staro (cehovsko) stanovsko dru\u017ebo v modernizirani obliki. V prvi vrsti so zato zahtevali, da naj bo lahko obrtnik le tisti, kateri se je obrtni\u0161tva izu\u010dil in naj bo vsak obrtnik \u010dlan obrtne zadruge s \u0161irokimi pristojnostmi.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Damir GLOBO\u010cNIK<\/span><\/p>\n

Simplicissimus na slovenski na\u010din<\/span><\/p>\n

Karikature, ki so jih za satiri\u010dne liste, Je\u017e (1902-1909), \u0160krat (1903-1905) in Oso (1905-1906) risali Gvidon Birolla, Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Fran Tratnik in Miljutin Zarnik, so nastale pod vplivom karikatur in ilustracij v popularnih nem\u0161kih in avstrijskih satiri\u010dnih listih (npr. Simplicissimus, Die Muskette, Der wahre Jacob, Der liebe Augustin idr.). Osa si je s Simplicissimusom delila tudi antiklerikalno usmeritev.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Nata\u0161a STARI\u010c, Sebastjan HRIBAR<\/span><\/p>\n

Dvobojna afera Tacoli-Ledochowski<\/span><\/p>\n

Afera Tacoli-Ledochowski iz leta 1900 je eden najnesre\u010dnej\u0161ih primerov dvoboja v zgodovini Avsto -Ogrske. Poro\u010dnik Tacoli je bil zaradi odrekanja dvoboju degradiran, kmalu zatem pa so obsodili tudi kapetana Ledochowskega, ki se je strinjal s protidvobojnimi stali\u0161\u010di Tacolija. Ledochowskemu so odvzeli \u010din in moral je zapustiti slu\u017ebo v general\u0161tabu. Oba mo\u017ea sta veljala za strahopetca, bila sta popolnoma izklju\u010dena iz dru\u017ebe. Analiza poka\u017ee, da je bil dvoboj od dr\u017eave za\u0161\u010diteno kaznivo dejanje, saj sta bila obto\u017eenca, ki sta se dr\u017eala zakonov, ki so prepovedovali dvoboj, kljub temu obto\u017eena. Afera je imela velik odmev v takratnem \u010dasopisju.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Primo\u017e KURET<\/span><\/p>\n

Delavska pevska dru\u0161tva v 2. pol. 19. in v za\u010detku 20. stol. na Slovenskem<\/span><\/p>\n

Prva delavska dru\u0161tva so za\u010dela na Slovenskem nastajati v 2. pol. 19. stol. Med nalogami delavskih dru\u0161tev je bilo poleg prvenstvene skrbi za delavce tudi gojenje petja. Zaradi vedno bolj nem\u0161kega zna\u010daja Delavsko izobra\u017eevalnega dru\u0161tva, ki je bilo sprva dvojezi\u010dno, je ve\u010dji del pevcev ustanovil novo slovensko delavsko pevsko dru\u0161tvo Slavec 1884, ki je hitro postalo viden dejavnik v kulturnem in dru\u017eabnem \u017eivljenju Ljubljane pred prvo vojno.<\/span><\/p>\n

\n

<\/a>Toma\u017e PAVLIN<\/span><\/p>\n

“Pri nas je ta panoga sporta \u0161e docela neznana”<\/span><\/p>\n

Glede na razli\u010dne podatke, ki se pojavljajo v strokovni in lai\u010dni literaturi, je namen razprave znanstveno preveriti datiranja o ustanovitvi enega starej\u0161ih ljubljanskih klubov in njegovi vlogi v \u010dasu do prve svetovne vojne ter isto o pri\u010detkih igranja hokeja na ledu na Slovenskem. S primerjalno analizo \u017ee znanih podatkov in razpolo\u017eljivih virov smo postavili novo paradigmo o ustanovitvi Ljubljanskega sportnega kluba in pri\u010detkih igranja hokeja na ledu na Slovenskem.<\/span><\/p>\n

\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtorji: Igor GRDINA Janez CVIRN Andrej PAN\u010cUR Damir GLOBO\u010cNIK Nata\u0161a STARI\u010c, Sebastjan HRIBAR Primo\u017e KURET Toma\u017e PAVLIN \u010clanki: Pre\u0161eren pred Pre\u0161ernom Najbolj \u017ealosten je ostudni lokalpatriotizem Obrtna svoboda na zato\u017eni […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":34,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-35","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodovina-za-vse-revije"],"publishpress_future_action":{"enabled":false,"date":"2026-04-19 10:42:43","action":"change-status","newStatus":"draft","terms":[],"taxonomy":"category"},"publishpress_future_workflow_manual_trigger":{"enabledWorkflows":[]},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/35","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=35"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/35\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/34"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=35"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=35"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdc.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=35"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}